Jedro

Do upoštevne spremembe v tožbi ocenjene vrednosti spornega predmeta lahko pride le v okoliščinah iz tretjega odstavka 44. člena ZPP (oziroma pred novelo v identičnem besedilu tretjega odstavka 40. člena ZPP/77), ko sodišče ob izvajanju svoje korekturne dolžnosti ali na iniciativo oziroma ugovor tožene stranke pred začetkom obravnavanja glavne stvari preveri pravilnost v tožbi navedene vrednosti in o tem odloči s sklepom, ali zaradi in ob morebitni spremembi tožbe.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice, s katerim je od toženca zahtevala, da ji prepusti v hasnovanje severovzhodni del parcele št. 178/1 k. o. ... (po obsegu natančno opredeljen v izreku prvostopenjske sodbe s povzetkom zahtevka tožnice) in se vzdrži slehernih posegov na ta del parcele ter dopusti njegovo geometrsko odmero. Upoštevaje uspeh strank v pravdi glede na njen izid je tožnici naložilo plačilo toženčevih pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo, v kateri se sklicuje na vse zakonsko predvidene revizijske razloge kot uveljavljane in predlaga spremembo pravnomočne sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, podredno pa razveljavitev sodb sodišč obeh stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. V skladu z določbami 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007 - UPB in št. 45/2008) je bil izvod revizije poslan tožencu, ki je nanjo odgovoril in predlagal zavrženje revizije, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. V tem premoženjskem sporu je bila tožba z nedenarnim zahtevkom vložena 29. 12. 1987. Ker je bila prvostopenjska sodba v ponovljenem postopku izdana 28. 6. 2007, se je v tej pravdi glede na prehodno določbo 498. člena ZPP že uporabljal nov zakon. To pomeni, da se mora novi zakon uporabiti tudi za presojo dovoljenosti revizije, saj v prehodnih določbah tega vprašanja zakon ni drugače uredil. 7. Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT oziroma 4.172,93 EUR. V tej zadevi je glede na izpodbijano zavrnitev tožbenega zahtevka sporna celotna vrednost spora. Tožnica je v tožbi označila vrednost svojega nedenarnega zahtevka z zneskom 100.000 tedanjih dinarjev, ta navedba vrednosti spornega predmeta pa je spričo določbe drugega odstavka 44. člena ZPP edina odločilna za presojo dovoljenosti revizije. Tožeča stranka namreč v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta pozneje ne more več poljubno spreminjati oziroma popravljati, zato so vsa tožničina prizadevanja v tej smeri (ko je na naroku za glavno obravnavo 16. 6. 1989 samoiniciativno "določila novo vrednost spornega predmeta na 850.000 tedanjih dinarjev", ko se je situacija ponovila na naroku 25. 7. 1989 s tem, da je tožnica "popravila" vrednost spornega predmeta na 3,000.000 tedanjih dinarjev in na naroku 19. 6. 1990, ko je tožnica "določila vrednost spornega predmeta na 10.000 din" - takrat očitno že konvertibilnih - ter ko je na naroku 26. 9. 1996 "najprej na novo opredelila vrednost spornega predmeta na 1,500.000 SIT") neupoštevna. Enako velja za zapis v zapisniku o naroku za glavno obravnavo 15. 4. 1993, da se "kot sporazumna vrednost spornega zemljišča danes na novo določi vrednost 150.000 SIT" in za sklep sodišča prve stopnje z dne 4. 1. 1995 o določitvi vrednosti spornega predmeta na 6,400.000 SIT "po uradni dolžnosti" na podlagi 24. člena Zakona o sodnih taksah. Do upoštevne spremembe v tožbi ocenjene vrednosti spornega predmeta lahko pride le v okoliščinah iz tretjega odstavka 44. člena ZPP (oziroma pred novelo v identičnem besedilu tretjega odstavka 40. člena ZPP/77), ko sodišče ob izvajanju svoje korekturne dolžnosti ali na iniciativo oziroma ugovor tožene stranke pred začetkom obravnavanja glavne stvari preveri pravilnost v tožbi navedene vrednosti in o tem odloči s sklepom, ali zaradi in ob morebitni spremembi tožbe; vendar se nič od tega v tem postopku ni zgodilo. Tožničinega "preciziranja" sicer identičnega zahtevka na naroku 31. 5. 1993 namreč ni mogoče šteti za spremembo tožbe v pomenu določb 184. člena ZPP, enako pa velja tudi za njeno preciziranje tožbenega zahtevka v pripravljalni vlogi z dne 30. 6. 2006 - pri čemer tožnica v nobenem od obeh primerov preciziranja zahtevka tega procesnega dejanja sploh ni povezovala tudi s sočasno spremembo ocene vrednosti spornega predmeta, saj se z njo ob teh prilikah ni ukvarjala (temveč ob številnih drugih in glede na stadij postopka neupoštevnih).

8. Ker v tožbi navedena in edina odločilna vrednost spornega predmta po denominaciji dinarja (Zakon o spremembi vrednosti dinarja, Ur. l. SFRJ, št. 83/89) in zamenjavi jugoslovanskega dinarja v slovenski tolar (Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije, Ul. l. RS/I, št. 17/91) znaša 10 SIT oziroma sedaj 0,04 EUR in ker ta ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije, je bilo treba tožničino revizijo na podlagi določbe 377. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči. 9. Odločitev o revizijskih stroških tožnice je zajeta že v odločitvi o glavni stvari, medtem ko je odločanje o toženčevih stroških revizijskega postopka v zvezi z odgovorom na revizijo odpadlo, ker ti niso bili priglašeni.