Jedro

Toženka bi morala v primeru izdaje začasne odredbe odkopati in odstraniti v zemljo vkopane vodovodne cevi in betonski jašek ter izkopani del zasuti z zemljo in zatraviti, kar je nedvomno hujša posledica kot dejstvo, da ima tožnica le oviran dostop do svoje nepremičnine, ob čemer tožnica ne zatrjuje, da do svoje nepremičnine ne more dostopati oziroma kakšna škoda ji s težjim dostopom do njene nepremičnine nastaja, zato tudi tožničin konstrukt, po katerem bi brez izdaje začasne odredbe njej nastala hujša škoda, kot toženki z njeno izdajo, ne zdrži resne presoje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarne terjatve - vzpostavitve prejšnjega stanja na nepremičninah, parc. št. 2031/1 in *71/2, k. o. x., po katerem bi morala prva toženka odstraniti v zemljo vkopane vodovodne cevi ter betonski jašek, izkopani del zasuti z zemljo in zatraviti ter se v bodoče vzdržati takšnih posegov.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi sklep sodišča prve stopnje izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je toženka brez njene vednosti in dovoljenja izkopala jarek, vanj vstavila vodovodne cevi in betonski jašek, nato pa oba jarka zasula. Toženki je bilo vseskozi znano, da ji je tožnica napeljavo vodovoda prek svojih nepremičnin prepovedala. Toženka je izkoristila odsotnost tožnice in je posegla v obe njeni nepremičnini, pri čemer je šlo za samovoljno in nasilno ravnanje, s katerim je bila povzročena nenadomestljiva škoda. Tožnica je tudi še po mesecu dni od posega močno ovirana pri uporabi svojih nepremičnin št. *71/2 in 2031/1, k.o. x, saj je izkopani jarek segal prek skoraj celotnega dela prve nepremičnine in celotnega vzhodnega dela druge. S svojim ravnanjem je toženka tožnici razkopala zemljišče, ki je sedaj neutrjeno, polno kamenja in se ga ne more normalno uporabljati ter je po njem težje hoditi. Izkopani jarek je bil kasneje zasut, a ni utrjen, zato se lahko zgodi, da tožnici cisterna ne bo mogla pripeljati vode, glede na dejstvo, da v vasi ni javnega vodovoda. Ker je oskrba z vodo v vasi urejena prek cistern, toženka ne potrebuje vodovoda in ji zato z vzpostavitvijo v prejšnje stanje ne more nastati nobena škoda, za razliko od tožnice, do katere bo sedaj cisterna z vodo težje dostopala oziroma ne bo mogla dostopati. Javni vodovod v vasi še ni napeljan, obstajajo le glavni vodi, ki so speljani po javnih cestah. Eden od teh poteka po cesti pod hišo toženke, zato bi si ta lahko napeljala vodovod s te strani. Potrebnost začasne odredbe, da se prepreči sila, je izkazana z dosedanjim ravnanjem toženke, ki je samovoljno in nasilno ob nekajurni odsotnosti tožnice posegla v njeni nepremičnini. Po zahtevi tožnice, da se vzpostavi prvotno stanje, je toženka pričela tožnici groziti, o čemer je tožnica takoj po dogajanju obvestila policijo. Samovoljno ravnanje toženke dokazuje veliko verjetnost, da bo s podobnimi ravnanji nadaljevala. Realizacija terjatve tožnice bo tudi onemogočena ali znatno otežena, saj so v nepremičninah tožnice že vkopane vodovodne cevi, zato sta ti nepremičnini obremenjeni, s čimer se je spremenila njuna identiteta, ker nista več prosti bremen. Tožnica tako v primeru uspeha v pravdi ne bi prejela tistega, kar je zahtevala. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in predlogu za začasno odredbo ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da so pritožbene navedbe, da je zemljišče razkopano, neutrjeno, polno izkopanega kamenja, zaradi česar je po njem težje hoditi in je možno, da zaradi neutrjenosti terena cisterna ne bo mogla pripeljati vode, nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Povedano velja tudi za navedbe v zvezi z grožnjami toženke in morebitnim obračunom ter navedbe glede možnosti priključitve nepremičnine toženke na javni vodovod prek voda, ki poteka pod njeno hišo. 5. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da tožnica ni izkazala nobenega od v drugem odstavku 272. člena ZIZ alternativno prepisanih pogojev za izdajo začasne odredbe, od katerih mora biti poleg verjetnosti obstoja terjatve izkazan vsaj eden. Tožnica je v predlogu pavšalno zatrjevala, da je izdaja začasne odredbe potrebna, da se prepreči samovoljnost in uporaba sile. Vsa sporna dela (izkop jarka, položitev vodovodne napeljave in betonskega jaška) so bila namreč tedaj že izvedena, tožnica pa ni zatrjevala morebitnega obstoja sile v prihodnosti. Prav tako ni izkazala možnosti nastanka nenadomestljive/težko nadomestljive škode. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da iz priloženih fotografij in nenazadnje že samih trditev tožnice izhaja, da je toženka jarek v večini že zasula z zemljo, jašek pa je pokrit. Upoštevaje to okoliščino in tožničine pravočasne trditve ni jasno, kako naj bi to privedlo do nastanka nenadomestljive/težko nadomestljive škode, kot tudi ne, kako naj bi obstojala nevarnost hude telesne poškodbe. Prepričljiv je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da v primeru priklopa na vodovodno omrežje vzpostavitev v prejšnje stanje ne bi bila onemogočena, sicer pa toženka služnosti vodovodnega priključka čez nepremičnino tožnice ne bo mogla doseči brez soglasja slednje oziroma bi morala v tem primeru služnost izposlovati po sodni poti. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da bi morala toženka v primeru izdaje začasne odredbe odkopati in odstraniti v zemljo vkopane vodovodne cevi in betonski jašek ter izkopani del zasuti z zemljo in zatraviti, kar je nedvomno hujša posledica kot dejstvo, da ima tožnica le oviran dostop do svoje nepremičnine, ob čemer pritožbeno sodišče opozarja, da tožnica ne zatrjuje, da do svoje nepremičnine ne more dostopati oziroma kakšna škoda ji s težjim dostopom do njene nepremičnine nastaja, zato tudi tožničin konstrukt, po katerem bi brez izdaje začasne odredbe njej nastala hujša škoda, kot toženki z njeno izdajo, ne zdrži resne presoje.

6. Na podlagi navedenega je višje sodišče tožničino pritožbo zavrnilo in ob odsotnosti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), v skladu z 2. točko 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.