Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zastavitelj, ki za zavarovano terjatev upnika do glavnega dolžnika jamči s hipoteko in kot porok, dolžan dopustiti poplačilo iz zastavljene nepremičnine, kadar je glavni dolžnik gospodarska družba, ki je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka in bila izbrisana iz sodnega registra.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je zastavitelj, ki za zavarovano terjatev upnika do glavnega dolžnika jamči s hipoteko in kot porok, dolžan dopustiti poplačilo iz zastavljene nepremičnine, kadar je glavni dolžnik gospodarska družba, ki je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka in bila izbrisana iz sodnega registra.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila hipotekarno tožbo, s katero je od tožencev zahtevala, da sta kot solastnika vsak do ½ nepremičnin dolžna dopustiti poplačilo terjatve v znesku 15.758,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 5. 2002 dalje z izvršbo na zastavljene nepremičnine parc. št. 1575/25 in 1575/49 obe k.o. ...

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo le glede zakonskih zamudnih obresti od 9. 5. 2002 do 31. 5. 2002, sicer pa je zahtevku ugodilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in v izpodbijanem ugodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Toženca sta zoper navedeno odločitev vložila predlog za dopustitev revizije. Kot sporno izpostavljata vprašanje, ali je zastavitelj in porok dolžan izpolniti dolg glavnega dolžnika po tem, ko je ta prenehal obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka. S prenehanjem glavnega dolžnika zaradi stečaja, je po njunem mnenju prenehal obstajati dolg glavnega dolžnika, s tem pa tudi njun dolg do tožnice, pa tudi poroštvene obveznosti za neobstoječi dolg ni več. Pomembnost vprašanja utemeljujeta s tem, da gre za vprašanje, ki je bistvenega pomena za razvoj prava in glede katerega sodna praksa ni razvita ne izoblikovana. Pritožbenemu sodišču očitata, da je pasivno legitimacijo preučilo ozko, zgolj v luči zastavne pogodbe, ni pa zavzelo razlogov glede ugovora, da sta se toženca zavezala plačati dolg dolžnika, ki je s stečajem prenehal obstajati. Poleg tega toženca ne odgovarjata za obveznosti glavnega dolžnika, saj je bil ta organiziran kot d. o. o., toženca pa nista bila družbenika. Ker je drugi toženec poslovni delež prenesel na družbo C., bi tožnik moral izpolnitev obveznosti najprej terjati od nje. Predlog izpodbija tudi dejanske ugotovitve, ki se nanašajo na višino terjatve. Slednja temelji na pregledu odprtih postavk, ki ni računovodska listina in ni verodostojna. Ker dobavnice in računi niso bili izdani tekoče, je prišlo do zmešnjave, zato se višina terjatve ni mogla dokazovati z njimi.

5. Predlog je utemeljen.

6. Ker so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, je Vrhovno sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).