Jedro

Terjatev nastane, ko sodišče potrebne pravdne stroške, ki jih je stranka zahtevala in priglasila, odmeri in odloči o njihovi povrnitvi. Če stranki nastanejo določeni pravdni stroški med ali zaradi pravdnega postopka, to še ne pomeni, da obstaja tudi obveznost nasprotne stranke do njihove povrnitve. Zmotno je zato pritožbeno sklicevanje na določilo prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP. Ne gre namreč za terjatev, nastalo do začetka stečajnega postopka, zato tudi ni mogoče pritrditi pritožbi, da pravdno sodišče o pravdnih stroških zaradi začetka postopka osebnega stečaja nad toženo stranko ne bi smelo odločiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Druga tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da sta toženca tožnici dolžna povrniti pravdne stroške v višini 2.437,45 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo druga toženka, predlaga njegovo razveljavitev, ustavitev in izvršilnega postopka na podlagi 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), pri čemer naj ji tožnica povrne stroške postopka. Meni, da je sodišče spregledalo pravne posledice začetka stečajnega postopka na terjatve upnikov. Uporabiti bi moralo določilo 227. člena ZFPPIPP, ki ureja načelo koncentracije, po katerem mora upnik vse terjatve do dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, uveljavljati zgolj v stečajnem postopku. Terjatev na plačilo stroškov je nastala pred začetkom stečajnega postopka nad pritožnikom, saj so bila takrat opravljena vsa procesna dejanja. Tožnici so stroški že nastali, samo odločitev še ni postala pravnomočna in izvršljiva. Ker je odločitev o stroških dajatvena odločba, ki po pravnomočnosti in preteku paricijskega roka pridobi naravo izvršilnega naslova, se v ničemer ne razlikuje od sklepa o dovolitvi izvršbe in zavarovanja. Izdaja sklepa glede povrnitve stroškov tožnici je zato nedovoljena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba ne graja stališča sodišča, da ima ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa te ne prereka nihče od upnikov, enake učinke, kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Zato je gledano celovito oba postopka, treba šteti, da je tožeča stranka preko priznane terjatve v stečajnem postopku zoper obe toženi stranki uspela. Glede na navedeno je sodišče pravilno uporabilo določilo 158. člena ZPP in odločilo, da sta toženca tožnici dolžna povrniti njene pravdne stroške.

5. Pravdni stroški so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka in obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade (151. člen ZPP). Terjatev iz naslova povrnitve pravdnih stroškov v razmerju med pravdnima strankama, v konkretnem primeru torej tožnice in obeh tožencev, nastane s stroškovno odločitvijo sodišča, na podlagi zahteve pravdne stranke za povrnitev stroškov (163. člen ZPP). Terjatev torej nastane, ko sodišče potrebne pravdne stroške, ki jih je stranka zahtevala in priglasila, odmeri in odloči o njihovi povrnitvi.(1) Če stranki nastanejo določeni pravdni stroški med ali zaradi pravdnega postopka, to še ne pomeni, da obstaja tudi obveznost nasprotne stranke do njihove povrnitve. Zmotno je zato pritožbeno sklicevanje na določilo prvega odstavka 227. člena ZFPPIPP. Ne gre namreč za terjatev, nastalo do začetka stečajnega postopka, zato tudi ni mogoče pritrditi pritožbi, da pravdno sodišče o pravdnih stroških zaradi začetka postopka osebnega stečaja nad toženo stranko ne bi smelo odločiti. Podlago za poplačilo te terjatve lahko predstavlja določba prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP.

6. Ker je pritožba tožene stranke glede na navedeno neutemeljena, je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano stroškovno odločitev na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

7. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije priglašene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj stališče Načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja I/2006.