Jedro

Nerelevantno je ali so bili v vlogah argumenti dolžnice jasni, konkretizirani in dokazno podkrepljeni. Z vlogami, naslovljenimi kot zahteva za odpravo nepravilnosti ali ugovor po izteku roka, je izražala nestrinjanje s pravnomočnimi sklepi sodišča. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo o vseh njenih pravnih sredstvih že odločeno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo vlogi dolžnice, naslovljeni kot zahteva za odpravo nepravilnosti, vloženi 30. 9. 2024 in 7. 11. 2024 (I. točka izreka). Zavrglo je ugovor dolžnice po izteku roka in zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, vloženo 23. 10. 2025 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da zahteva dolžnice ne predstavlja pravnega sredstva. Tudi ni podana situacija, ki bi narekovala ugotavljanje nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, saj dolžnica ni navedla nepravilnosti, ki bi jih storil izvrševalec sklepa o izvršbi. Dolžnica je pravočasno izkoristila pritožbo zoper sklep o ugovoru, izdanem 24. 4. 2024, kot izhaja iz podatkov v spisu in odločitve Višjega sodišča v Celju I Ip 304/2024. Sklep z dne 23. 2. 2023 o vstopu upnika v izvršbo je postal pravnomočen, sklep o izvršbi pa v zvezi s sklepom z dne 24. 4. 2024 in odločitvi Višjega sodišča v Celju I Ip 304/2024 z dne 10. 10. 2024, kateri je bil dolžnici vročen 2. 11. 2024. Dolžnica ni navajala novih relevantnih dejstev in dokazov, ki bi se nanašali na terjatev, takšnih dejstev in dokazov tudi ne predstavljata odločba in sodba Upravnega sodišča RS. Dolžnica v ugovoru sicer obširneje uveljavlja, vendar v bistvu iste razloge zoper sklep o izvršbi, ki jih je navedla v rednem ugovoru. Navedbe o zastaranju terjatve je sodišče že reševalo v okviru rednega ugovora in jih v ugovoru po izteku roka ne more več uveljavljati.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga dolžnica po pooblaščencu pritožbo in dopolnitev iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da so njeni argumenti jasni, konkretizirani ter dokazno podkrepljeni in čeprav je sodišče ni pozivalo na vložitev vlog, je dolžno zakonito voditi postopek. Dolžnica je opozarjala, da terjatev še ni prešla na trenutnega upnika, kar je ugovorni razlog, pa se sodišče do tega ni opredelilo, pač pa se je neutemeljeno sklicevalo na predhodno odločitev višjega sodišča z dne 10. 10. 2024. Pri prevzemu premoženja se upnik šteje za poplačanega v višini ocenjene vrednosti prevzetega premoženja, ki je ugotovljeno v sklepu o prenosu in v z njim povezanih vlogah (sklep VSL II Ip 71/2018). Izvršilni naslov notarski zapis SV 468/2011 z dne 3. 6. 2011 ne pomeni ustreznega izvršilnega naslova. Vztrajanje sodišča pri notarskem zapisu pomeni vztrajanje pri nični listini.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Dolžnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do neobstoja izvršilnega naslova oziroma zastaranja zahtevka in da terjatev ni prešla na trenutnega upnika. Terjatev temelji na notarskem zapisu, kar priznava dolžnica. Ne navaja, da bi bil ta spremenjen ali razveljavljen in da zato ne bi več obstajal. Glede ugovora zastaranja se je sodišče prve stopnje opredelilo, da je navedbe reševalo v okviru rednega ugovora in jih dolžnica v ugovoru po izteku roka ne more več uveljavljati (4. točka obrazložitve sklepa). Dolžnica je izkoristila pritožbo zoper sklep o ugovoru z dne 24. 4. 2024 (1. točka obrazložitve sklepa) in z njo ni uspela. Glede vstopa novega upnika je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je sklep z dne 23. 2. 2023 postal pravnomočen (4. točka obrazložitve sklepa).

5.Nerelevantno je ali so bili v vlogah argumenti dolžnice jasni, konkretizirani in dokazno podkrepljeni. Z vlogami, naslovljenimi kot zahteva za odpravo nepravilnosti ali ugovor po izteku roka, je izražala nestrinjanje s pravnomočnimi sklepi sodišča. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo o vseh njenih pravnih sredstvih že odločeno. Pritožbene navedbe glede prevzema premoženja, kako se upnik šteje za poplačanega ter sklicevanje na sklep VSL II Ip 71/2018 se nanašajo na pravnomočen prehod terjatve na novega upnika.

6.Ugovor ničnosti notarskega zapisa je neupoštevna pritožbena novota. Ker dolžnica ni pojasnila zakaj ga brez svoje krivde ni mogla podati pred sodiščem prve stopnje, ga sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo vloge dolžnice, ugovor po izteku roka na podlagi drugega odstavka 56. člena ZIZ in zahtevo za odpravo nepravilnosti na podlagi drugega odstavka 52. člena ZIZ.

7.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8.Dolžnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).