Jedro

Če je bilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje že pravnomočno odločeno, ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ni dovoljen.

Zoper sklep sodišča druge stopnje ni pritožbe.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep redna št. 21 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper sklep redna št. 22 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je s sklepom na redni št. 21 zavrnilo ugovor tožnice zoper plačilni nalog z dne 21.5.2012, predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje pa je zavrglo. S sklepom na redni št. 22 pa je prvo sodišče zavrglo pritožbo tožnice z dne 8.6.2012 in zavrnilo njeno zahtevo za izdajo zamudne sodbe.

2. Zoper sklepa se pritožuje tožnica, ki v laičnih pritožbah posebej ne navaja pritožbenih razlogov, pri čemer predlaga, da se jo oprosti plačila sodnih taks, da se sklep o zavrženju pritožbe razveljavi in da se izda zamudna sodba. V pritožbi zoper sklep na redni št. 21 navaja, da ta sklep nima podlage v veljavnem zakonu. Sklicevanje sodišča na to, da je bil tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravnomočno zavrnjen, je nepravilno in nezakonito. Brezposelnost tožnice je razlog za taksno oprostitev po petem odstavku 11. člena ZST. Peti odstavek 11. člena ZST-1 se nanaša na nadomestilo za brezposelnost. Tožnica je bila odpuščena iz krivdnega razloga in ne prejema nadomestila za brezposelnost. Brezposelnost je razlog za taksno oprostitev na podlagi zakona in se zato premoženjsko stanje tožnice ne ugotavlja. V pritožbi zoper sklep na redni št. 22 tožnica navaja, da ni vložila pritožbe zoper sklep višjega sodišča. Sodišče je o plačilu sodne takse odločilo najpozneje 18.10.2011, kar pomeni, da bi toženka morala prejeti tožbo 18.11.2011 in nanjo odgovoriti najpozneje do 18.12.2011. Ker toženka ni odgovorila na tožbo, se šteje, da ne nasprotuje tožbi in so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Zato naj sodišče izda zamudno sodbo, s katero bo odločilo o zahtevku tožnice.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep na redni št. 21

4. Prvo sodišče je zavrnilo ugovor zoper plačilni nalog, ker je ugotovilo, da je bila taksa za postopek pravilno odmerjena. Tožnica ne izpodbija te ugotovitve. Ugovor zoper plačilni nalog je možen le iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče napačno odmerilo takso (34.a člen ZST-1). Smiselno enako velja tudi za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora. Ker tožnica v pritožbi ne zatrjuje ne enega ne drugega (sklicuje se zgolj na trditev, da je upravičena do taksne oprostitve) je odločitev prvega sodišča o zavrnitvi ugovora pravilna.

5. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je bilo o tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje že pravnomočno odločeno, in sicer je bil njen predlog zavrnjen. Ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje zato ni dovoljen in ga je prvo sodišče pravilno zavrglo. Dodati je še, da si tožnica očitno napačno razlaga določbo petega odstavka 11. člena ZST-1. Premoženjsko stanje stranke se v tem primeru ne ugotavlja le tedaj, če stranka prejema denarno socialno pomoč, za kar pa v tožničinem primeru ni šlo.

6. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep na redni št. 22

7. Tožnica trdi, da ni vložila pritožbe zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4046/2011 z dne 14.5.2012 in da je zato odločitev o zavrženju pritožbe napačna. Iz pritožbe z dne 8.6.2012 (list. št. 30) izhaja, da tožnica smiselno sicer omenja pritožbo, ki naj bi jo vložila zoper sklep o dopolnitvi predloga za taksno oprostitev z dne 20.9.2011 (list. št. 6), vendar pa je iz podatkov spisa razvidno, da ni vložila pritožbe zoper sklep, s katerim jo je sodišče pozvalo, da dopolni predlog za taksno oprostitev. Ker tožnica v pritožbi omenja, da se pritožuje zoper sklep o „pritožbah“, je prvo sodišče pravilno štelo, da se tožničina pritožba lahko nanaša le na izpodbijanje navedenega sklepa pritožbenega sodišča z dne 14.5.2012. Zoper sklep sodišča druge stopnje ni pritožbe, zato je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je tožničino pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, delno sicer iz napačnih razlogov. Tožničine pritožbe namreč ni mogoče šteti kot revizijo, saj ne gre za situacijo iz prvega odstavka 384. člena ZPP, revizije pa tudi ni zoper sklep pritožbenega sodišča o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev.

8. Prvo sodišče je pravilno zavrnilo tudi tožničino zahtevo za izdajo zamudne sodbe. Prvo sodišče tožbe sploh še ni vročalo toženi stranki, ker za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 276. člena ZPP. To tudi pomeni, da v tej fazi postopka izdaja zamudne sodbe ni možna, saj v tem trenutku o obstoju pogojev za izdajo zamudne sodbe (318. člen ZPP) še ni mogoče govoriti.

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).