Jedro

Če so se spremenili le družbeniki, ne gre za spremembo družbene pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki glasi: ″Razveljavi s sklep skupščine tožene stranke z dne 1. 4. 2016, ki glasi [...]″ (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna poravnati toženi stranki pravdne stroške 2.626,66 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Pojasnilo je, da sprememba družbeniškega sestava ne pomeni takšne spremembe pogodbe, o kateri bi morali glasovati družbeniki s 3/4 večino, saj za spremembo družbenika zakon določa drugačen postopek, kot je opredeljen v 516. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Zato takšen sklep ni nezakonit. Določilo 36. člena družbene pogodbe ostaja po prenosu poslovnih deležev pravno vsebinsko enako. Vsak družbenik ima še naprej na dopolnjenjih 1.901,608 EUR osnovnega vložka v osnovnem kapitalu tožene stranke 1 glas. Ostalo pomeni le ugotovitev števila glasov družbenikov iz posameznih poslovnih deležev, ki jih imajo v lasti, kar je dejansko posledica predhodnega podatka o imetnikih poslovnih deležev in njihovi višini ter ni odvisno od odločitve družbenikov o vsebini družbene pogodbe. S spornim skupščinskim sklepom so družbeniki samo naložili direktorju tožene stranke prodajo lastnih deležev družbe. Sporni skupščinski sklep ne posega v pravni položaj tožeče stranke.

2. Zoper to sodbo sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi navaja, da je bila za veljaven sprejem izpodbijanega sklepa potrebna 3/4 večina, saj je imel za učinek oziroma edino možno posledico povečanje skupnega števila glasov vseh družbenikov, kar je obvezno prineslo spremembo v razmerjih med deleži družbenikov. Da je s prodajo lastnih deležev prišlo do spremembe razmerij, je nesporno. Črkobralsko razlikovanje med vsebino spornega sklepa in njegovimi učinki je neupravičeno, saj gre po učinkih za enako situacijo kot pri povečanju osnovnega kapitala. Torej je potrebno upravičenje obstoječih družbenikov varovati na enak način z zahtevo po višjem soglasju, potrebnim za spremembo. Pri presoji kakšna višina je potrebna za sprejem določenega skupščinskega sklepa je relevanten predvsem učinek sklepa (ali bo z njegovo izvršitvijo prišlo posredno ali neposredno do vpliva na družbeniška razmerja ali ne), ne njegova vsebina, saj bi bila sicer družbenikom v primerih poseganja v njihova medsebojna temeljna razmerja, kakršni je konkretni, zaradi ravnanja večinskega družbenika odvzeta pravica do sodnega varstva. Gre za razširitev in vstop novega družbenika (sicer že obstoječega večinskega lastnika tožene stranke), ki prevzame poslovne deleže, ki jih prej ni imel noben družbenik, s čimer se spremenijo razmerja med družbeniki. Ne drži zaključek sodišča, da sprememba števila glasov posameznih družbenikov in sprememba skupnega števila glasov vseh družbenikov v 36. členu družbene pogodbe ne pomeni spremembe družbene pogodbe, za katero bi bila potrebna 3/4 večina. Slednje bi veljalo le, ko se zamenja družbenik in ostane razmerje drugih družbenikov napram novemu družbeniku enako kot napram staremu družbeniku. Ne strinja se, da 36. člen družbene pogodbe pomeni le tehnično ugotovitev glasov, saj, kot prvič, takšna določba sploh ne bi bila potrebna (potrebna bi bila le kolikšen znesek osnovnega kapitala daje 1 glas) in kot drugič je število glasov posameznih družbenikov ter število skupnih glasov vseh družbenikov izrecno zapisano v družbeni pogodbi. Število skupnih glasov vseh družbenikov pa spremeni razmerje med njimi in zato sprememba glasov pomeni spremembo družbene pogodbe v smislu prvega odstavka 516. člena ZGD-1 (enako kot sprememba zakonitega zastopnika pomeni spremembo družbene pogodbe, kolikor je določen v družbeni pogodbi).

3. Tožena stranka je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovorila na pritožbo. V odgovoru navaja, da sprememba v družbeniški sestavi, kot posledica prenosa poslovnih deležev, ne predstavlja spremembe družbene pogodbe. Večina, potrebna za veljavno sprejetje sklepa skupščine o odsvojitvi lasnih poslovnih deležev, ne more biti enaka večini, potrebni za spremembo družbene pogodbe. Po prenosu poslovnih deležev je ostal 36. člen družbene pogodbe enak. Vsak družbenik ima še naprej na dopolnjenih 1.901,608 EUR osnovnega vložka v osnovnem kapitalu tožene stranke 1 glas. Ostalo predstavlja le ugotovitev števila glasov družbenikov iz posameznih deležev, ki jih imajo v lasti. Tožeča stranka se je glede na določbe družbene pogodbe morala zavedati, da lahko pride do odsvojitve lastnih poslovnih deležev tožene stranke in s tem do uresničevanja glasovalnih pravic iz odsvojenih lastnih deležev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je obrazložitev sodbe neprepričljiva, ozkogledna, na mestih nejasna ter da meša med relevantnimi vprašanji za izdajo začasne odredbe, za uspeh pritožbe zoper sklep o registrskem vpisu ter vprašanji v tem postopku. Drži le, da so edina relevantna vprašanja v tem postopku: ali izpodbijani sklep skupščine tožene stranke pomeni spremembo 36. točke družbene pogodbe, ali gre za spremembo družbene pogodbe v smislu prvega odstavka 516. člena ZGD-1 in ali je bil sklep sprejet z zadostno večino. Nanje je sodišče prve stopnje prepričljivo odgovorilo.

6. Drži tudi, da je sodišče prve stopnje ponovilo svoja stališča glede nemožnosti izboljšanja pravnega položaja tožeče stranke, ker ni vložila tožbe zaradi razveljavitve prodajne pogodbe, da nima pravnega interesa za tožbo (iz sklepa o zavrženju tožbe z dne 27. 2. 2017, ki je bil razveljavljen s sklepom višjega sodišča z dne 5. 7. 2017; 15. točka obrazložitve) in da ima tožeča stranka po morebitnem uspešnem zaključku te pravde še vedno možnost izpodbijati prodajo lastnih deležev zaradi odpadle podlage. Vendar ta del ni odločilen. Odločilen je v delu, da pri izpodbijanem sklepu ni šlo za spremembo družbene pogodbe, ki bi morala biti sprejeta s 3/4 večino glasov (16. točka obrazložitve). Zaključki o tem niso kontradiktorni in so zadosti obrazloženi.

7. Izpodbijani sklep (in na njegovi podlagi sklenjena prodajna pogodba za odsvojitev lastnih poslovnih deležev) je sicer res prinesel določeno spremembo v razmerjih med družbeniki. Vendar ta sprememba ni bila kapitalske narave. Določba drugega odstavka 36. točke družbene pogodbe o tem na koliko osnovnega vložka v osnovnem kapitalu družbe ima družbenik 1 glas ostaja enaka: na dopolnjenih 1.901,608 EUR (priloga A3). Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da je njena udeležba v osnovnem kapitalu 45.638,67 EUR in da ima na skupščini 24 glasov (listna št. 2 spisa). Po prodaji lastnih poslovnih deležev, ki je imela podlago v izpodbijanem sklepu skupščine, je tožeča stranka ohranila vseh 24 glasov na skupščini. Zgolj oživeli so glasovi iz lastnih poslovnih deležev. Za slednje je družbena pogodba v četrtem odstavku 36. točke določala, da družba iz naslova osnovnega vložka v osnovnem kapitalu družbe v skupščini družbe nima nobenega glasu. Prav ima tožeča stranka, da zapis v družbeni pogodbi (v alinejah v nadaljevanju drugega odstavka 36. točke) koliko ima določeni družbenik po izračunu glasov pravzaprav sploh ni potreben. Ta je le pojasnilne narave. To izhaja iz dikcije družbene pogodbe ″[...] kar pomeni, da ima družbenik [...] glasov″. To velja tudi, če so družbeniki v družbeni pogodbi izrecno zapisali število posameznih in skupnih glasov družbenikov. Ne gre za enako situacijo kot sprememba v družbeni pogodbi določenega zakonitega zastopnika.

8. V tem primeru so se spremenili le družbeniki in kadar pride do tega ne govorimo o spremembi družbene pogodbe1. Ne drži, da prej ni imel noben družbenik poslovnih deležev. Njihov imetnik je bila družba, kar ji omogoča ZGD-1. Sedanja situacija med družbeniki, ko družba nima več lastnega poslovnega deleža, je običajna, tipična za d.o.o.. Prejšnja situacija z lastnim poslovnim deležem je bila atipična in je dajala kapitalska udeležba tožeči stranki s 24 glasovi v odstotkih več glasov v razmerju do celote 86 glasov ravno na račun lastnih poslovnih deležev brez glasovalne pravice, kot sedaj v razmerju do celote 101 glasu. Prej je pomenila 27,90 %, sedaj 23,67 %. Tožeča stranka se je morala zavedati, da lahko vedno pride do odsvojitve lastnih poslovnih deležev in s tem do oživitve glasov. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da izpodbijani sklep o naložitvi poslovodji, da proda lastne poslovne deleže, ne pomeni posledične spremembe družbene pogodbe. Zato sklepa ni bilo potrebno sprejeti s 3/4 večino. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

10. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

11. Tudi tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za pravdo, saj z odgovorom ni pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 B. Zabel, Veliki komentar ZGD-1, tretja knjiga, GV Založba Ljubljana 2007, stran 104.