Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Do pretrganja zastaranja pride tudi z vložitvijo tožbe na krajevno nepristojno sodišče. Dejstvo, da je to sodišče krajevno pristojnemu sodišču tožbo dostavilo po izteku zastaralnega roka, na pretrganje zastaranja ne vpliva.
Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijano sodbo je toženi stranki naložena obveznost, da tožeči stranki plača 1.809,90 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 10. 2008 do prenehanja obveznosti (I. točka izreka), večji zahtevek glede obresti je zavrnjen (II. točka izreka). Stroški tožeče stranke v višini 159,72 € so naloženi v plačilo toženi stranki (III. točka izreka).
2. Zoper odločitev iz I. in III. točke izreka se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja dva pritožbena razloga: bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz II. odstavka 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen v celoti in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Sodišču prve stopnje očita, da je spregledalo prakso Vrhovnega sodišča RS (sodba VIII Ips 139/2005), po kateri delodajalec ne more zahtevati od delavca vračila prejemkov, ki mu jih je izplačal, ker iz zakonskih določil, ki jih mora poznati, ve oz. mora vedeti, da plačuje nekaj, za kar ni pravne podlage. Meni, da pri plačilu z dne 02. 06. 2004 ne gre za plačilo brez pravnega temelja, saj je temelj za to plačilo sporazum z dne 04. 09. 2002. Tožeča stranka je tista, ki je sestavila obračun dolga, pravna zmota ni opravičljiva, še posebej ob dejstvu, da si tožeča stranka kot plačnik ni pridržala pravice, da bi zahtevala preveč plačano nazaj. Ne gre za opravičljivo ali neopravičljivo zmoto. Razen tega je terjatev zastarana. K pristojnemu sodišču je tožba prispela po izteku 5 letnega zastaralnega roka. Določilo 367. čl. Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ni uporabljivo, ker ureja primere, ko je po pravnomočnem zavrženju tožbe v roku 3 mesecev vložena nova tožba. Vsekakor predstavlja vzrok pretrganja zastaranja vložitev pravilne in pravočasne zahteve za pravno varstvo. Procesna prekluzija iz VIII. odstavka 112. čl. ZPP nima učinka pretrganja zastaranja po materialni določbi 367. čl. OZ. Tožena stranka ni neupravičeni pridobitelj; v sklepu I Ip 1544/2008 se to navaja v obrazložitvi, ki ni pravno zavezujoča in predstavlja zgolj argument sodišča. Meni, da stroškovni del odločitve ne spoštuje načela uspeha strank v postopku. Toženec osebno je po pooblaščencu vloženo pritožbo dopolnil z navedbo, da ni nepošteni pridobitelj. Opisuje svoje gmotno stanje in pojasnjuje, da je izvršbo vložil, ker je ugotovil, da mu tožeča stranka dolguje še 344,84 €. Sodišče v Kočevju je ugotovilo, da je terjatev upravičena, višje sodišče pa je krivično ugodilo pritožbi. Navaja dolžnost podjetja, da terjatev poravna v 6 obrokih in obveznost plačila zamudnih obresti.
3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Opozarja, da je dejansko stanje iz zadeve drugačno od obravnavanega. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča ter predlaga zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Izpodbijana sodba je bila izdana v sporu majhne vrednosti in se zato lahko izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. čl. ZPP in zmotne uporabe materialnega prava ( 1. odstavek 458. čl. ZPP). Tako je bil pritožnik s pravnim poukom tudi poučen. Kolikor se pritožbeni razlogi, ki jih podaja toženec osebno, nanašajo na pravilnost ugotovitve dejanskega stanja, zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ne morejo biti predmet presoje v pritožbenem postopku.
6. Pritožba pravilno povzema prvostopenjsko ugotovitev, da je tožba na krajevno pristojno sodišče prispela po izteku zastaralnega roka. Pri krajevno nepristojnem sodišču je bila vložena dne 07. 05. 2009 (pred iztekom zastaralnega roka), k krajevno pristojnemu sodišču je prispela dne 29. 09. 2009 (po izteku petletnega zastaralnega roka). Ni pa mogoče slediti ozki interpretaciji 367. čl. OZ, kakršno podaja pritožba. Pritožnik meni, da se obravnavani dejanski stan ne prilega tej normi, ker obravnavana tožba ni bila zavržena in je tožnik ni ponovno vložil. Navedenega zakonskega določila ni mogoče interpretirati ločeno od drugih določil, ki urejajo pretrganje zastaranja. Določilo 367. čl. OZ je treba interpretirati skupaj s 365. čl. OZ, ki določa, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in 366. čl. OZ, ki določa, kdaj vložena tožba nima učinkov na zastaranje. Vložena tožba nima učinkov na zastaranje samo v primeru, če upnik tožbo umakne ali odstopi od takega dejanja in če je tožba zavržena ali zavrnjena. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Dne 07. 05. 2009 vložena tožba ni bila niti zavržena, niti zavrnjena, tožnik je ni umaknil, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob smiselni uporabi 367. čl. OZ odločilo, da je bil iztek zastaralnega roka varovan (zastaranje pretrgano) z vložitvijo tožbe pri krajevno nepristojnem sodišču. Razen tega ni mogoče spregledati, da se deveti odstavek 112. čl. ZPP, ki posega na področje materialnih rokov, nanaša samo na določbe prvega do osmega odstavka 112. čl. ZPP – podaljšuje torej materialne roke za čas, ko vloga potuje po pošti ali definira začetek teka teh rokov. Ni pa sprejemljiva razlaga, da to določilo posega v opredelitev materialnopravnega (zastaralnega) roka tako, kot želi prikazati pritožba. Deveti odstavek, ki se dotika materialnih rokov, se na 8. odstavek istega istega člena ne sklicuje.
7. V zadevi, na katero se pritožnik sklicuje, je bil predmet obravnavanja vračilo preveč izplačanih plač. Zavzeto pravno stališče, da je tožeča stranka zaradi poznavanja zakonskih predpisov vedela, da tožena stranka do celotnega izplačanega zneska ni upravičena, v obravnavani zadevi ni uporabljivo. V obravnavni zadevi ne gre za nezakonito izplačilo plač, ampak zmoto tožeče stranke pri obračunavanju njene judikatne obveznosti. Zaradi drugačnega dejanskega stanja zadevi nista primerljivi in zavzetega pravnega stališča Vrhovnega sodišča ni mogoče uporabiti v tej zadevi.
8. Pritožbena trditev, da pravna podlaga za izplačilo, ki je predmet zahtevka obstaja, ni sprejemljiva. Sporazuma z dne 04. 09. 2002 ne moremo šteti za temelj izplačila, saj sporazum višine terjatve oz. obveznosti ne določa niti ne spreminja. Tudi na višino obresti nima vpliva, saj je terjatev obrestovana do delnih plačil in ne do s sporazumom podaljšanega roka plačila. Prisojeni znesek presega obveznost tožeče stranke iz odločb Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani in Višjega delovnega in socialnega sodišča. 9. Prvostopenjsko sodišče je višino terjatve oz. obseg prikrajšanja na eni strani in obogatitev na drugi strani ugotovilo z obračunom terjatve – izračunalo zakonske zamudne obresti in izvršena plačila poračunalo z dolgovano glavnico, stroški in obrestmi. Odločitve ni utemeljilo z obrazložitvijo sklepa I Ip 1544/2008 oz. tam navedenimi dejstvi. Utemeljeno pa je štelo, da je bil toženec s prejemom tega sklepa seznanjen oz. vsaj opozorjen na preplačilo njegove terjatve. Vsebina sklepa (obračuni obresti so celo priloženi) je tožencu omogočala, da obračun zakonskih zamudnih obresti in s tem višino terjatve preveri ter primerja s prejetim plačilom. Pri presoji dobrovernosti ni bistveno kateri del sodbe je tožencu dal vedeti, da je prejel več, kot mu je bila tožeča stranka dolžna plačati. Bistveno je, da je bil opozorjen na preplačilo in imel možnost obračun terjatve preveriti.
10. Tudi s stroškovnim delom odločitve pritožbeno sodišče soglaša. Tožeča stranka je z glavno terjatvijo uspela v celoti; ni uspela le z delom stranske terjatve. Z obravnavanjem tega dela terjatve niso nastali posebni stroški, zato je pravilna odločitev, da je toženec dolžan tožeči stranki povrniti pravdne stroške (III. odstavek 154. čl. ZPP).
11. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (I. odstavek 165. čl. v zvezi s I. odstavkom 154. čl. ZPP).