Jedro

Okoliščina, da se predmet postopka nanaša na nepremičnino oziroma stavbo, v kateri posluje stvarno in krajevno pristojno sodišče, lahko v določenih primerih pomeni drug tehten razlog za prenos pristojnosti iz 67. člena ZPP. Vendar v obravnavani zadevi iz okoliščin konkretnega primera ne izhaja tolikšna neposredna povezava stvarno in krajevno pristojnega sodišča s predlagateljem postopka ali predmetom odločanja, da bi bila lahko kakorkoli ogrožena njegova nepristranskost.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Domžalah je v teku nepravdni postopek na podlagi četrtega odstavka 23. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) za ureditev spornega pravnega razmerja med predlagateljem postopka in nasprotnima udeležencema, ki so vsi trije upravniki stanovanjsko-poslovnega kompleksa B., glede upravljanja in vzdrževanja skupnih delov, ki služijo vsem večstanovanjskim stavbam tega kompleksa. Prvi nasprotni udeleženec je podal ugovor krajevne nepristojnosti in podredno, če sodišče temu ugovoru ne bo ugodilo, še predlog za prenos pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Okrajno sodišče v Domžalah je s sklepom z dne 14. 4. 2020, ki je postal pravnomočen 9. 5. 2020, ugovor krajevne nepristojnosti zavrnilo, in posledično z dopisom z dne 14. 5. 2020 Vrhovnemu sodišču v reševanje odstopilo predlog za prenos pristojnosti.

2. Prvi nasprotni udeleženec v predlogu za prenos pristojnosti navaja, da se v konkretnem primeru odloča o zadevi, ki se nanaša tudi na stavbo A., v kateri ima sedež Okrajno sodišče v Domžalah. Upravnik te stavbe je predlagatelj postopka, kar pomeni, da je s pristojnim sodiščem v trajnem pogodbenem odnosu. Meni, da je problematika spora takšna, da imajo tudi sodišče in tam zaposleni kot uporabniki poslovnih prostorov v stavbi A. in pripadajočih skupnih delov, pravni ali pa vsaj ekonomski interes glede ureditve spornih razmerij. To pa bi lahko vplivalo na videz objektivne nepristranskosti stvarno in krajevno pristojnega Okrajnega sodišča v Domžalah, kar po mnenju prvega nasprotnega udeleženca pomeni, da je podan tehten razlog za prenos pristojnosti in se bo tako postopek lažje izvedel. 3. Predlagatelj postopka v odgovoru na predlog za prenos pristojnosti prvega nasprotnega udeleženca navaja, da ne drži, da naj bi šlo med predlagateljem postopka in Okrajnim sodiščem v Domžalah za trajnejši pogodbeni odnos, saj je lastnik prostorov, v katerih posluje sodišče, Republika Slovenija in je torej ta v pogodbenem odnosu s predlagateljem postopka. Prav tako naj bi bilo na prvi pogled jasno, da sodišče ali tam zaposleni ne morejo imeti nobenega pravnega ali ekonomskega interesa glede tega, kako si bodo upravniki med seboj razdelili upravljanje posebnih skupnih delov soseske B. Predlagatelj meni, da tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča ne narekuje prenosa pristojnosti v obravnavani zadevi, saj iz vseh zadev, ki jih je našel, izhaja, da je šlo v primeru, ko je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo, za bistveno bolj neposredno povezavo med predmetom sodnega postopka in krajevno ter stvarno pristojnim sodiščem.1 Nadalje pojasnjuje, da je vseh stavb v kompleksu B. 15, posameznih delov v etažni lastnini pa po podatkih Geodetske uprave RS kar 959 (zgolj stavba na naslovu, na katerem posluje sodišče, naj bi jih imela 99, od tega 70 stanovanj in 29 poslovnih prostorov). Zato zaključuje, da okoliščina, da Okrajno sodišče v Domžalah posluje v enem od 959 prostorov v eni od 15 stavb v soseski B. ne pomeni tehtnega razloga za določitev drugega stvarno prisojnega sodišča v postopku za ureditev razmerja med tremi upravniki stavb, in predlaga zavrnitev predloga.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP, ki se na podlagi 42. člena ZNP-1 uporablja tudi v nepravnem postopku). Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe prištevamo tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti in strank o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Pravila o delegaciji pristojnosti predstavljajo izjemo od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti in jih je treba, kot vsako izjemo, razlagati restriktivno. To med drugim tudi pomeni, da jih je mogoče uporabiti le, ko konkretne okoliščine nakazujejo na možnost, da bi bila okrnjena nepristranskost sojenja ali da bi se v javnosti ustvaril vtis, da sojenje ni nepristransko.

6. Vrhovno sodišče je že odločilo, da lahko okoliščina, da se predmet postopka nanaša na nepremičnino oziroma stavbo, v kateri posluje stvarno in krajevno pristojno sodišče, v določenih primerih pomeni drug tehten razlog za prenos pristojnosti iz 67. člena ZPP. Tako je npr. odločilo, da okoliščina, da se zemljiškoknjižni postopek vknjižbe lastninske pravice nanaša na stavbo, v kateri posluje sodišče, ki je sicer po zakonu stvarno in krajevno pristojno za odločitev o ugovoru, mogoče subsumirati pod pravni standard "drugih tehtnih razlogov" iz 67. člena ZPP.2 Ravno tako je že zavzelo stališče, da lahko dejstvo, da je sedež za odločanje stvarno in krajevno pristojnega sodišča v stavbi, katere lastništvo je predmet spora, negativno vpliva na percepcijo javnosti o nevtralnosti tega sodišča, torej o njegovi objektivni nepristranskosti v sporu o lastništvu stavbe sedeža za odločanje sicer pristojnega sodišča,3 in da pod pravni standard „iz drugih tehtnih razlogov“ spada tudi okoliščina, da gre v pravdni zaradi motenja posesti za motenje na stavbi, v kateri posluje krajevno in stvarno pristojno sodišče.4

7. Vendar v obravnavani zadevi pritrjuje predlagatelju postopka, da iz okoliščin konkretnega primera ne izhaja tolikšna neposredna povezava stvarno in krajevno pristojnega Okrajnega sodišča v Domžalah s predlagateljem postopka ali predmetom odločanja, da bi bila lahko kakorkoli ogrožena njegova nepristranskost. Postopek se namreč nanaša na ureditev spornega razmerja med upravniki glede upravljanja in vzdrževanja skupnih delov, ki služijo vsem večstanovanjskim stavbam tega kompleksa,5 pri čemer ta kompleks sestavlja sorazmerno veliko število stavb in posameznih delov. Postopek se torej ne nanaša zgolj na stavbo, v kateri sodišče posluje, v predlogu za prenos pristojnosti pa tudi ni pojasnjeno, v čem oziroma kako bi se lahko kazal zatrjevani pravni ali pa vsaj ekonomski interes sodišča in tam zaposlenih glede ureditve spornega razmerja.

8. Ker torej niso podani razlogi po 67. členu ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, je Vrhovno sodišče predlog prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo.

1 Predlagatelj postopka se sklicuje na sklepe VS RS I R 1/2008 z dne 10. 1. 2008, I R 95/2009 z dne 3. 9. 2009, I R 142/2007 z dne 4. 10. 2007 in I R 73/2011 z dne 23. 6. 2011. 2 Glej sklep VS RS I R 73/2007 z dne 26. 4. 2007 in I R 1/2008 z dne 10. 1. 2008. 3 Glej sklep VS RS I R 110/2007 z dne 13. 9. 2007. 4 Glej sklep I R 142/2007 z dne 4. 10. 2007. 5 In ne recimo na ureditev razmerja med solastniki, kot v zadevi I R 73/2011 z dne 23. 6. 2011, v kateri je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da okoliščina, da krajevno pristojno sodišče posluje v prostorih zgradbe, na katero se nanaša predlog za ureditev razmerij med solastniki, lahko vzbudi dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča pri odločanju v zadevi. Pri tem je predlagateljica v predlogu za prenos pristojnosti trdila, da je to sodišče solastnik in najemnik stavbe, na kateri naj bi se vršila predlagana dela, da sodeluje v več let trajajočih dogovarjanjih o ureditvi lastninskih razmerij, etažne lastnine, o razdelitvi solastnega premoženja in o sanaciji stavbe.