Jedro

Če v sklepu o dedovanju ni navedena vrsta in stopnja sorodstva med zapustnikom in zakonitim dedičem, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 13. točka 2. odstavka 354. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spada v zapuščino denacionalizirano premoženje (3329 delnic Delniške družbe P. U. Ljubljana) ter da so zakoniti dediči tega premoženja L. D., A. N. P. in N. F. do 1/8, A. M. D., M. D., U. D. in N. B. do 1/32-tine, Marija S., Marjana S., O. P., J. D., J. S. in M. P. do 1/20-tine ter D. S. in K. L. K. do 1/10-tine zapuščine.

Zoper ta sklep se zaradi zmotne uporabe aterialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožujejo dediči A. N. P., A. M. D., M. D., U. D. in N. B. ter predlagajo spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjujejo, da je sodišče prve stopnje spregledalo notarsko listino, s katero je bila mati dedinje N. F., S. F., roj. D. dedno odpravljena po svojih starših, torej tudi po zapustnikovem bratu J. D. Notarski zapis z dne 29.9.1938 vsebuje izjavo, da je pokojna S. F. popolnoma dedno odpravljena in da se odpoveduje dedni pravici, zlasti še pravici dedovanja iz naslova zakonitega dednega nasledstva, kakor tudi pravici zahtevati nujni delež iz zapuščine svojih staršev, torej tudi po očetu J. D. Sodišče prve stopnje te dedne izjave sploh ni omenilo, čeprav je pomembna, saj je dana pred podržavljenjem premoženja. 2. odstavek 80. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDEN) namreč določa, da imajo dedne izjave, dane pred podržavljenjem premoženja, ki je predmet dednega postopka, pravni učinek.

Pritožba je utemeljena.

Ker je sodišče prve stonje ugotovilo, da gre v konkretnem primeru za zakonito dedovanje, je odločilnega pomena sorodstveno razmerja zapustnika z osebami, za katere je sodišče ugotovilo,da so njegovi dediči. Krog zakonitih dedičev je namreč določen po načelu rodbinske pripadnosti, t.j. po sorodstveni (krvni ali civilni) ter zakonski zvezi z zapustnikom (10. člen Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD). O tem odločilnem dejstvu (sorodstveni ali zakonski povezavi z izpodbijanim sklepom ugotovljenih dedičev z zapustnikov) pa izpodbijani sklep nima razlogov. Ne v izreku ne v obrazložitvi namreč ni navedena stopnja in vrsta sorodstva med zapustnikom in posameznimi osebami, ki so razglašene za dediče. Izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti. Ker je tako podana bistvena kršitev določb postopka iz 13. točka 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom ZD (na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti - 2. odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je izpodbijani del sklepa razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sicer pa je izpodbijani sklep pomanjkljiv tudi zato, ker nima razlogov o notarski listini (s katero naj bi se S. F., rojena D., ki je mati N. F., še pred podržavljenjem zapustnikovega premoženja odpovedala dedovanju po zapustnikovem bratu J. D.), čeprav sta na to listino že med postopkom pred sodiščem prve stopnje opozarjali A. M. D. in N. B. Odpoved dedovanju velja namreč (če ni izrečno omejena le na tistega, ki se odpoveduje) tudi za potomce.

Pravilo, da so potomci dediči po lastni pravici, tu ni povsem konzistentno.

Pri ponovni pisni izdelavi sklepa o dedovanju naj sodišče prve stopnje pazi na razumljivost, zlasti pa navede sorodstveno razmerje posameznega dediča z zapustnikom ter obravnava notarsko listino o odpovedi dedovanju, ki je bila dana pred podržavljenjem (dne 23.9.1938) ter ima zato bržkone pravni učinek glede denacionaliziranega premoženja (2. odstavek 80. člena ZDEN).

Opozoriti velja tudi, da tisti del zapuščine, ki predstavlja denacionalizirano premoženje, preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (2. odstavek 78. člena ZDEN). Za določanje kroga dedičev je zato odločilen ta trenutek.