Jedro

Pritožnikov predlog za sodno ureditev meje vsebuje zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, pa tudi razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Predlagatelj pa ni navedel imen in priimkov ter prebivališča lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč. Predlog je nepopoln (čeprav je predlagatelj kot toženo stranko navedel geodetsko upravo). Sodišče je bistveno kršilo določbe postopka, ko predlagatelja ni pozvalo k dopolnitvi predloga, ampak je predlog zavrglo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za sodno ureditev meje, potem ko je ocenilo, da predlog ni niti nerazumljiv, niti nepopoln, ampak je vložen zoper napačnega nasprotnega udeleženca.

Zoper tak sklep se pritožuje predlagatelj, v pritožbi ponovno obsežno povzema razloge za vložitev predloga ter navaja, kdo so nasprotni udeleženci oziroma lastniki preostalih parcel. Smiselno predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je predlagatelj, ki je očitno pravni laik in ga ne zastopa pooblaščenec – odvetnik, vložil vlogo, ki jo je naslovil: “tožba predlog za sodno ureditev meje“. Sebe je navedel kot tožečo stranko, kot toženo stranko pa Geodetsko upravo Republike Slovenije, Območno geodetsko upravo Sevnica, Geodetsko pisarno Krško. V vlogi je navedel razloge, zaradi katerih je bila meja v postopku urejanja, ki je potekal pri geodetski upravi, sporna, in pojasnil, zakaj je vložil predlog. V predlogu ni navedel, kdo so lastniki oziroma uporabniki zemljišč, med katerimi je meja sporna.

V skladu z določbo 1. odstavka 132. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZNP) se postopek za ureditev meje začne na predlog, ki mora vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna, in razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Pritožnikov predlog vsebuje zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, pa tudi razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Predlagatelj pa ni navedel imen in priimkov ter prebivališča lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč. V tej situaciji ne gre za nič drugega kot nepopoln predlog za ureditev meje.

Dejstvo, da je pravni laik kot toženo stranko označil Geodetsko upravo Republike Slovenije (iz predloga ni mogoče razumeti, da bi menil, da je slednja lastnica zemljišč, s katerimi je meja sporna), ne povzroči, da bi bila vloga popolna. Ker sodišče prve stopnje ni opravilo postopka po 1. odstavku 108. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007-ZPP-UPB3 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), ki bi ga moralo opraviti glede na določbo 37. člena ZNP, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 108. člena ZPP.

Zaradi opisanega je višje sodišče v skladu s 1. odstavkom 354. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo. Ker je do kršitve postopka prišlo že v fazi predhodnega preizkusa predloga, je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku proučiti predlog (pritožnik ga je v pritožbi tudi že dopolnil), presoditi, ali je sedaj popoln, če še ni, predlagatelja pozvati k dopolnitvi, sicer pa predlog obravnavati.