Jedro

Tožnik se na opozorilo v predtisku za leto 2009 ni odzval in na upravni enoti ni uskladil vpisa spornega GERK-a v skladu s predpisi. Zato je tožena stranka nepravilno prijavljeno rabo površine, ugotovljeno na kraju samem, v skladu s 33. členom Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, pravilno štela kot namerno kršitev.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju agencija) je z izpodbijano odločbo izdano v zadevi uveljavljanja zahtevkov za kmetijsko okoljska plačila iz zbirne vloge za leto 2009 za izvajanje kmetijsko okoljskih podukrepov (v nadaljevanju zahtevki KOP) pod točko 1 izreka ugodila tožnikovemu zahtevku za košnjo na strmih travnikih in za rejo avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali v skupnem znesku 1327,44 EUR, tako, da je tožnik z znižanji določenimi v 2. točki izreka upravičen do plačila 1299, 65 EUR. Zavrnila pa je zahtevka KOP za ekološko kmetovanje za travinje za 30,58 enot in za rejo domačih živali v osrednjem območju velikih zveri za 10,47 enot (točka 3 izreka). S točko 4 izreka je odločila, da bo o morebitnih drugih zahtevkih za leto 2009 odločeno z drugo odločbo. Po točki 5. izreka pa je tožnik upravičen do sredstev v višini 1.299,65 EUR, ki se mu izplačajo na njegov račun.

Iz obrazložitve izhaja, da je agencija pri obravnavni zahtevkov KOP, ki jih tožnik uveljavlja v zbirni vlogi za leto 2009 z dne 11. 5. 2009 in so navedeni v točki 3. izreka, ugotovila nepravilnosti na spornem GERK-u. Pri pregledu na kraju samem dne 5. 10. 2009 je bilo na GERK-u A., ugotovljeno, da je prijavljena površina skupine posevkov z isto višino plačila v zahtevku KOP, večja od ugotovljene za 0,26 ha. Ker je bil tožnik na Preditisku obveščen tudi na nepravilnosti na GERK-u A. v zvezi s prijavljeno vrsto rabe, in opozorjen, da se bodo nepravilnosti, če jih ne bo odpravil, štele kot namerne kršitve, agencija ugotavlja, da se prijava površine, ki je za 0,26 ha večja od ugotovljene šteje kot namerna kršitev. Ker znaša pri ugotovljeni skupini posevkov KOP ZVE 0,26 ha in KOP EK travinje 0,26 ha prijavljena površina več kot 0,5 % ugotovljene površine je v skladu s sedmim odstavkom 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (v nadaljevanju Uredba) in s 24. členom Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 in Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (PRP 2007-2013), v nadaljnjem besedilu Uredba KOP, v celoti zavrnila tožnikov zahtevek za navedeno skupino posevkov z isto višino plačila.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju pritožbeni organ), ki je na podlagi pregleda dokumentacije konkretne zadeve ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožnikovo pritožbo z odločbo številka 33101-1155/2010/3 z dne 25. 1. 2011, kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi odločbe po citiranju predpisov, ki urejajo zahtevke za kmetijsko-okoljska plačila za izvajanje podukrepov KOP za leto 2009 (Program PRP 2007-2013, Uredba KOp, Uredba IAKS, Uredba 1782/2003/ES, Uredba 796/2004/ES, Uredba Komisije (ES) št. 795/2004, 1975/2004 in št. 1698/2005, Uredba in Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišče z dne 24. 12. 2008), na podlagi podatkov zadeve, ugotavlja, da je tožnik uveljavljal zahtevke: za plačilo iz naslova podukrepa KOP-ekološko kmetovanje (KOP-EK) za leto 2009 na skupni površini 30,58 ha; za plačilo KOP-Reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri (KOP_ZVE) za leto 2009 pa na skupni površini 10,47 ha; in da je na GERK-U A., na katerem je organ prve stopnje ugotovil nekmetijsko rabo, uveljavljal zahtevek podukrepa KOP na površini 8,81 ha. Na podlagi ugotovitve v zapisniku o kontrolnem pregledu na kraju samem dne 5. 10. 2009, da znaša površina ugotovljena z rabo 1300 na spornem GERK-u 8,55 ha, izločena pa je bila nekmetijska površina 0,27 ha z rabo 9999, pritožbeni organ zaključuje, da podukrepa KOP-EK in ZVE na vrsti dejanske rabe 9999 (nekmetijska raba), ni mogoče uveljavljati.

S sklicevanjem na določbe 9., 8. in 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožniku pojasnjuje, da se zato, ker na zapisnik ni podal nobene pripombe, šteje, da je dejansko stanje glede nekmetijske površine 0,27 ha na spornem GERK-u za pravilno ugotovljeno. Na podlagi ugotovitve, da je bil tožnik na Predtisku obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK-a glede na evidenco dejanske rabe in se kljub opozorilu v Predtisku ni odzval, saj na upravni enoti ni uskladil vpisa tega GERK-a s predpisi, pač pa je vztrajal, da je le-ta v kmetijski rabi, pritožbeni organ tožniku pojasnjuje, da se navedena kršitev ugotovljena na kraju samem po 33. členu Uredbe šteje kot namerna kršitev. Posledica takšne namerne nepravilnosti pa je, v skladu s členom 53 (5) Uredbe 796/2004/ES, v primeru ko je ta razlika več kot 0,5 % ugotovljene površine ali več kot 1 ha, nedodelitev pomoči za zadevno koledarsko leto. Ker znaša pri obeh ukrepih razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino več kot 0,5 % je prvostopni organ tudi po presoji pritožbenega organa pravilno v celoti zavrnil tožnikova zahtevka za KOP-EK in KOP-ZVE.

Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba zanj krivična. Zatrjuje, da je bil prepričan, da je sporni GERK št. A. pravilno uskladil in ga zmanjšal za vse površine, ki po njegovem mnenju niso kmetijske. Navaja, da je zahtevke uveljavljal tudi na zemljišču pod šifro 7000 (voda) v izmeri 2621,5 m2, ker je bil prepričan, da je v naravi pašnik, saj na sestanku ni bil opozorjen, da na tej površini ne sme uveljavljati zahtevka. Meni, da bi morala biti površina, za katero menijo, da ne more biti pašnik, avtomatsko izločena.

V nadaljevanju navaja okoliščine, ki kažejo na to, da se z mnenjem kontrolorke o neprimernosti površine 0,27 ha ni strinjal, čeprav pisnih pripomb na zapisnik ni dal. Zatrjuje, da na neprimernost sedaj sporne površine ob prejšnjih kontrolah ni bilo pripomb in da na njej še naprej raste trava in se pase živina. Čeprav priznava, da po novih kriterijih sporne površine morda res niso pašnik, se nikakor ne more strinjati z mnenjem, da je namerno kršil predpise. Pojasnjuje, da zaradi podanih ustnih pripomb, pisnih pripomb ni podal, ker je menil, da bo sporna površina kljub temu izločena, vsekakor pa ni pričakoval, da mu bo očitana namerna kršitev. Pripominja pa tudi, da ima kmetijske površine zgledno urejene in da razen ugotovljene napake, niti po računalniškem vnosu podatkov o pregledanih GERK-PID, pri njem ni bil zahtevan pregled nobenega dodatnega GERK-a. Po zatrjevanju kontrolorke, se je njej to zgodilo prvič in je zato tudi ona presenečena, da se mu očita namerna kršitev.

Toženi stranki očita, da je v enaki zadevi kot je obravnavana, to je z odločbo št. 33101-1023/2010/2 z dne 9. 8. 2010, njegovi pritožbi ugodila, čeprav se mu je s prvostopno odločbo očitala enaka kršitev. Sodišču zato predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov, ki so mu v tem postopku nastali.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne iz razlogov navedenih v obrazložitvi odločbe z dne 25. 1. 2011. V zvezi s tožbeno navedbo, da tožniku ni bila dana možnost dajanja pripomb na ugotovitve v zapisniku z dne 5. 10. 2009, tožena stranka poudarja,da je že v obrazložitvi odločbe tožniku pojasnila zakaj teh njegovih navedb ni mogla upoštevati. Na očitek, da je tožena stranka v enaki zadevi, tožnikovi pritožbi ugodila, pa pojasnjuje, da je bila odločba, ki je bila na pritožbo tožnika odpravljena, izdana v zadevi izravnalnih plačil OMD na podlagi 45. člena ZKme-1 (obnova postopka) in ne v zadevi neposrednih plačil EKOO,na podlagi izrednega pravnega sredstva iz 42. člena ZKme-1, pogoji za navedeni izredni pravni sredstvi pa so različni.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in na zakonu utemeljena. Zato se sodišče sklicuje na ugotovitve in razloge navedene v obrazložitvah obeh odločb, predvsem pa v obrazložitvi pritožbenega organa (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Neutemeljena je po presoji sodišča tožbena navedba, da je nepravilna ugotovitev tožene stranke o njegovi namerni kršitvi pri uveljavljanju zahtevka na površini 2621,5 m2 pri GERK-U A. Na identičen pritožbeni ugovor je tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem z dne 5. 10. 2009 izhaja, da je kontrola glede GERK-a A. ugotovila 8,55 ha površine z rabo 1300, kot jo je tožnik prijavil in da je bila izločena nekmetijska površina 0,27 ha z rabo šifra 9999. Kontrolor je pod opombo napisal, da gre na izločenem delu za površino s kamenjem in peskom. Tožnik pa je navedeni zapisnik podpisal brez pripomb. Celoten zapisnik je zato kot javna listina dokaz o o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav ter zanj velja zakonska domneva, da so v njem navedena dejstva resnična. Te domneve pa tožnik v pritožbenem postopku ni uspel izpodbiti, ker v njej ni navajal dejstev, ki bi jih ne mogel navajati že v pripombah na zapisnik. Po presoji sodišča je zato pritožbeni organ ravnal pravilno, ko je kot tožbeno novoto zavrnil tožnikovo trditev, da je imel na zapisnik pripombe. Ob upoštevanju podatkov v zapisniku UE Tolmin z dne 7. 5. 2009, iz katerega je razvidno, da je tožnik za del spornega GERK-a, na katerem je kontrola odkrila nekmetijsko rabo, vztrajal, da se na površini 2691,5 m2 pase oziroma kosi do reke, kjer je še vidna površina, na kateri je v naravi trava in se pasejo koze, del, ki se kaže kot zaraščen, pa je od poseka v letu 2004 travnik oziroma pašnik, in dejstva, da je UE z odločbo z dne 20. 1. 2010 rabo na navedenem GERK-u uskladila z ugotovitvami kontrole tako, da se je le-ta zmanjšal za 0,27 ha in predlog tožnika v tem delu zavrnila, je tudi pritožbeni organ pravilno ugotovil, da se tožnik na opozorilo v Predtisku za leto 2009 ni odzval in na upravni enoti ni uskladil vpisa tega GERK-a v skladu s predpisi. Zato je tožena stranka navedeno kršitev, ugotovljeno na kraju samem, v skladu s 33. členom Uredbe pravilno štela kot namerno kršitev. Na drugačno odločitev pa ob povedanem ne morejo vplivati tožbene navedbe, da tožnik sporno površino na kmetijskem gospodarstvu nespremenjeno uporablja že več let kot pašnik oziroma travnik in da je bil prepričan, da bo tožena stranka sporno površino, ki ne ustreza novi interpretaciji travnika, sama izločila, in da zato ni mogel pričakovati v izpodbijani odločbi upoštevane sankcije.

Neutemeljen pa je tudi tožbeni očitek, da je tožena stranka v enaki zadevi njegovi pritožbi ugodila. Predmet izpodbijane odločbe je tožnikovo uveljavljanje kmetijsko okoljskih plačil KOP in ne uveljavljanje izravnalnih plačil OMD in neposrednih plačil EKOO. V zadevi EKOO je namreč upravni organ na podlagi 42. člena ZKme-1 izdal dne 19. 5. 2010 novo odločbo, ki je postala s sodbo tega sodišča III U 45/2011 z dne 14. 6. 2011 pravnomočna. V zadevi OMD pa je bila odločba organa prve stopnje z odločbo pritožbenega organa odpravljena, ker je bila izdana na podlagi 45. člena Zkme-1, ker za obnovo postopka niso bili izpolnjeni pogoji.

Tožnik z navedbami v tožbi ne zanika dejstva, da podatka o spornem GERK-u ni ustrezno uredil že pred vložitvijo zbirne vloge ali pred opravljenim ogledom na kraju samem dne 5. 10. 2009. Druga dejstva in okoliščine za katere predlaga dokaze, pa za pravilno uporabo sedmega odstavka 33. člena Uredbe niso pomembna. Zato tožena stranka tudi po presoji sodišča ni imela podlage, da ne bi, pri kontroli na kraju samem ugotovljene razlike, štela kot namerno kršitev, za katero se po 53. členu Uredbe 796/2004/ES pomoč, do katere bi bil kmet upravičen za zadevno koledarsko leto ne dodeli, če je ta razlika več kot 0,5% ugotovljene površine ali več kot 1 ha.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1. K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.