Jedro

Ker sta tožnika pritožbo vložila sama, bi morala sama zadostiti zahtevanemu zakonskemu pogoju glede lastnosti osebe, ki vlaga pritožbo. Vendar pa v pritožbi ne zatrjujeta in s pritožbo tudi ne dokazujeta, da imata opravljen pravniški državni izpit, navedeno pa ne izhaja niti iz drugih vlog in listin, ki sta jih vložila v sodni spis. To pomeni, da sta pritožbo vložili osebi, ki te pravice nimata.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Tožnika sta 22. 10. 2024 priporočeno po pošti vložila pritožbo zoper sklep opr. št. I U 1071/2023-16 z dne 16. 9. 2024, s katerim je sodišče njuno tožbo na podlagi 2. in 7. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zavrglo delno kot prepozno delno pa kot nedovoljeno.

2.V pritožbi tožnika zahtevata meritorno odločitev o zadevi.

3.Pritožba ni dovoljena.

4.Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit1. V skladu s četrtim odstavkom 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pa sme dejanja v postopku s pritožbo opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit. Iz navedenih zakonskih določil in ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča RS2 tako izhaja, da pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit ne velja, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

5.Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Ker sta tožnika pritožbo vložila sama, bi morala sama zadostiti zahtevanemu zakonskemu pogoju glede lastnosti osebe, ki vlaga pritožbo. Vendar pa v pritožbi ne zatrjujeta in s pritožbo tudi ne dokazujeta, da imata opravljen pravniški državni izpit, navedeno pa ne izhaja niti iz drugih vlog in listin, ki sta jih vložila v sodni spis. Sodišče je pri upravljavcu uradnih evidenc, Ministrstvu za pravosodje, preverilo, ali imata tožnika opravljen pravniški državni izpit. Iz dopisa ministrstva z dne 17. 1. 2025 izhaja, da tožnika nista evidentirana v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom. To pomeni, da sta pritožbo vložili osebi, ki te pravice nimata.

6.Ker se na podlagi 336. člena ZPP v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, sodišče tožnikov, v skladu z obstoječo sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. sklep opr. št. I Up 67/09 z dne 2. 3. 2009), ni pozvalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazala sposobnost za njeno vložitev, ampak je pritožbo na podlagi določbe prvega odstavka 343. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo. Sodišče še dodaja, da sta bila tožnika v pravnem pouku izpodbijanega sklepa izrecno poučena o pravici do pritožbe, o obvezni vložitvi pritožbe po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, kot tudi o nevračanju nepopolnih vlog v popravo in dopolnitev.

7.Ker po določbi prvega odstavka 343. člena ZPP že predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka zavrže prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo, je sodišče glede na zgoraj navedeno sklenilo, da se predmetna pritožba kot nedovoljena na tej pravni podlagi zavrže. Zavrženje pritožbe hkrati pomeni, da sodišče pritožbe ni presojalo po vsebini, ker za to niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.

8.Sodišče obenem dodaja, da je pritožba tudi prepozna. Pritožba zoper sklep, izdan v upravnem sporu na prvi stopnji, se lahko vloži v 15 dneh od vročitve pisnega odpravka sklepa strankam (tretji odstavek 73. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1). Sodišče s sklepom zavrže prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo (prvi odstavek 343. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Pritožba je prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo (drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

9.Sodišče je ugotovilo, da je bilo tožnikoma sklep opr. št. I U 1071/2023-16 z dne 16. 9. 2024 vročen s fikcijo vročitve. Iz Obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da pisma od poskusu vročitve ni bilo mogoče vročiti osebno naslovnikoma, zato je vročevalec dne 19. 9. 2024 v njunem hišnem predalčniku pustil obvestilo kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga morata prevzeti. Ker tožnika pisma nista prevzela, ga je vročevalec 7. 10. 2024 pustil v njunem hišnem predalčniku.

10.V skladu s tretjim odstavkom 139.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom ZUS-1 v primeru ko naslovnik pisma ne prevzame, velja vročitev za opravljeno z dnem poteka 15 dnevnega roka za prevzem, v obravnavanem primeru v petek 4. 10. 2024. 15 dnevni rok za vložitev pritožbe je tako začel teči naslednji dan 5. 10. 2024 in se je iztekel v ponedeljek 21. 10. 2024, tožnika pa sta pritožbo vložila šele v torek 22. 10. 2024 (drugi odstavek 112. člena ZPP), torej po poteku roka za pritožbo.

11.Obravnavana pritožba je bila vložena po izteku 15-dnevnega roka, torej je prepozna. Sodišče prepozno pritožbo, na podlagi prvega in drugega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zavrže.

-------------------------------

1Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Uradni list RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. Ustavno sodišče je v tej odločbi med drugim razložilo, da je z obveznim pravnim zastopanjem za vložitev pritožbe v upravnem sporu zakonodajalec določil samo način izvrševanja pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave, s katerim se zagotavlja učinkovitost sodstva.

2Npr. sklepi I Up 38/2009, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, etc.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 86, 86/4, 343, 343/2, 343/4

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 73, 73/3, 82

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.