Jedro

Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, se po 3. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi vodna plovila in ker je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse zatrjevano, da je tožnik solastnik barke v polovičnem deležu, s tem vsekakor presega mejni znesek 20.520,72 EUR, kar po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči (in posledično po šestem odstavku 11. člena ZST-1 tudi do oprostitve plačila sodne takse).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrnilo predlog za oprostitev sodne takse, (II.) tožniku plačilo sodne takse 2.115 EUR odločilo za 5 mesecev od pravnomočnosti sklepa in (III.) razveljavilo plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 9. 5. 2022. 2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnik, ki predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi njegovemu predlogu za oprostitev sodne takse, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške. Pritožba opozarja, da povprečni dohodek toženca ne presega dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zaradi česar ni sposoben plačati sodne takse 2.115 EUR. Prejema pokojnino cca 338,17 EUR, kar ne zadošča za njegovo preživljanje, drugih dohodkov nima. Razen stanovanjske hiše na naslovu ..., v kateri živi, in jo ima v solasti z nekdanjo soporogo A. A., nima drugih nepremičnin. Z nekdanjo ženo je tudi solastnik barke, ki pa je zaradi spora z nekdanjo ženo ne more uporabljati niti prodati. Zaradi slabega premoženjskega stanja barke tudi ne more vzdrževati, zato plovilo trenutno niti ni primerno za plovbo in je izven uporabe. Prilaga dokazila o barki in tudi, da o njej pred Občinskim sodiščem v Šibeniku poteka pravda glede solastništva. Na koncu tožnik zanika ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi imel poleg nepremičnine, v kateri živi, še kakšno drugo nepremičnino, ki naj bi bila obremenjena s hipoteko in ki je po podatkih GURS vredna 4.217 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znaša sodna taksa za tožbo v tej zadevi 2.115 EUR (tega tožnik tudi ne oporeka). Pravilno je uporabilo tudi določbe prvega in drugega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah1 (v nadaljevanju: ZST-1), prvega odstavka 8. člena in prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih2 (v nadaljevanju: ZSVarPre) ter 1. točke prvega odstavka 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev3 (v nadaljevanju: ZUPJS). Upoštevaje podatke o toženčevi pokojnini ter vrednosti njegovih nepremičnin in plovila je pravilno presodilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse, hkrati pa je tudi pravilna in razumna odločitev, da bo tožnik v 5 mesecih upoštevaje njegove premoženjske razmere uspel plačati sodno takso, zaradi česar mu je ta odložena.

5. Ko pritožba opozarja, da tožnik razen nepremičnine, v kateri živi, ni (so)lastnik druge nepremičnine, je treba pojasniti, da iz zemljiške knjige izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je lastnik tudi nepremičnine ID znak parcela 0000 00/42, katere vrednost je ocenjena na 4.217 EUR (kot je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje). Gre za parcelo, ki leži neposredno zraven parc. št. 00/41 na kateri je stanovanjska hiša, v kateri tožnik živi. Ker pa gre za sosednjo parcelo, pa seveda ne predstavlja nepremičnine, v kateri tožnik živi, in se zato upošteva pri ugotavljanju materialnega stanja.

6. Pravilno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi dejstva v zvezi z barko. Glede te je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju sam zapisal, da je njena vrednost 60.000 EUR. Res je zapisal, da je zaradi spora z bivšo ženo ne more uporabljati, a za to svojo trditev ni predložil nobenega dokaza (na kar je opozorilo tudi sodišče prve stopnje). Tožnik je tako šele pritožbi priložil listine, s katerimi dokazuje zatrjevani spor, ki mu preprečuje uporabo barke, prav tako je šele v pritožbi v zvezi s tem podal konkretnejše trditve. Šele v pritožbi podane konkretnejše navedbe o obstoju pravde glede solastništva barke pred Občinskim sodiščem v Šibenik in pritožbi priložena dokazila o tej pravdi (sodne odločbe in pritožba) ter navedbe o neprimernosti za plovbo predstavljajo nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (337. člen ZPP), saj tožnik ni niti zatrjeval, prav tako pa tudi ne izkazal, da brez svoje krivde teh podatkov ni mogel navesti oziroma predložiti že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse z dne 23. 5. 2022. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, se po 3. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi vodna plovila in ker je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse zatrjevano, da je tožnik solastnik barke v polovičnem deležu, s tem vsekakor presega mejni znesek 20.520,72 EUR, kar po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči (in posledično po šestem odstavku 11. člena ZST-1 tudi do oprostitve plačila sodne takse).

7. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo obstoja kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP) 1 Uradni list RS, št. 37/2008, s spremembami. 2 Uradni list RS, št. 61/2010, s spremembami. 3 Uradni list RS, št. 62/2010, s spremembami.