Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da brezplačno opravljanje funkcije direktorja v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo.

Dolžnik bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče moral obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorja in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje sodišča. Ker tega ni storil, je kršil obveznost iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP, kar je ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Upnik nosi sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo (1. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške ugovornega postopka (2. točka izreka).

2. Dolžnik je zoper sklep pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor upnika proti odpustu obveznosti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru upnika H. d.o.o. proti odpustu obveznosti, postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Ocenilo je, da je dolžnik kršil določbo tretje alineje 2. točke prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), s tem, da se je odpovedal premoženjski pravici oziroma plačilu za delo direktorja v družbi M. d.o.o., čeprav je imel pravico do plačila za svoj trud.

6. Pritožnik trdi (kar je trdil že v postopku pred sodiščem prve stopnje), da se ni odpovedal nobeni premoženjski pravici, da je funkcijo direktorja v družbi M. opravljal že pred začetkom postopka osebnega stečaja, da je njegova funkcija zgolj še formalna, saj družba dejansko ne posluje več, izkazuje izgubo in nima denarnih sredstev niti transakcijskega računa. Sodišču prve stopnje očita, da ni pojasnilo, kakšno korist naj bi družba imela od njegovega opravljanja funkcije direktorja, ter da četudi bi bilo dogovorjeno plačilo, dolžnik tega ne bi prejel, saj družba nima sredstev. Dolžniku pa ne more biti v škodo nekaj, na kar nima vpliva, to je odločitev družbenika o neplačilu in dejstvo, da dolžnik ne more vzpostaviti kontakta z njim.

7. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da brezplačno opravljanje funkcije direktorja v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo. Dejstva in okoliščine, ki jih navaja pritožnik (da ne more priti v stik z družbenikom družbe M. d.o.o., da funkcijo direktorja opravlja zgolj formalno, da družba ne posluje, da ima izgubo, da nima denarnih sredstev …) niso opravičljiv razlog za brezplačno opravljanje funkcije direktorja. Čeprav je le-ta zgolj formalna, bi dolžniku pripadalo določeno plačilo za opravljanje le-te, saj je s prevzemom funkcije dolžnik nedvomno prevzel vsaj zakonske obveznosti, ki jih ima kot zakoniti zastopnik družbe. Pri vsem tem pa ni zanemarljivo, da družba M. d.o.o. v bilanci stanja na dan 31. 12. 2015 izkazuje sredstva v višini 192.283,00 EUR in sicer kratkoročna posojila v višini 4.750,00 EUR in kratkoročne poslovne terjatve v višini 187.537,00 EUR.

8. Dolžnik bi z začetkom postopka osebnega stečaja sodišče moral obvestiti, da brezplačno opravlja funkcijo direktorja v družbi M. d.o.o. in za nadaljnje brezplačno opravljanje le-te pridobiti soglasje sodišča. Ker tega ni storil, je kršil obveznost iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP, kar je ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.

9. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno odločilo, ko je postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

10. Pritožnik sicer utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zaključke, ki se nanašajo na uporabo službenega vozila ter na povišanje plače, ki jo prejema v družbi A. d.o.o., napravilo na podlagi dejstev, ki jih nista izpostavila niti upnik niti dolžnik. Prekoračitev trditvene podlage sicer predstavlja kršitev razpravnega načela. Ker pa je bil ugovor upnika utemeljen že iz drugih razlogov (navedenih v 7. točki obrazložitve odločbe), navedeno ni vplivalo na pravilnost odločitve.

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Upnik nosi sam svoje stroške odgovora na pritožbo, v skladu z določbo 129. člena ZFPPIPP, po kateri mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.