Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog za denacionalizacijo po 5. členu ZDen ni utemeljen, ker temelji na pogodbi, sklenjeni leta 1986, ki pa ni bila sklenjena zaradi sile, zvijače ali grožnje državnega organa.
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlagateljičin predlog, da se izreče med strankama dne 7.11.1986 sklenjena pogodba za nično in da se razveljavi in da mora zato nasprotna udeleženka njej in I. H. vrniti v last in posest nepremičnine z večjim številom parc. št., vl. št. 1385 in 1665 k.o... Predlog je zavrnilo iz razloga, ker je ugotovilo, da ni utemeljen na podlagi določb 5. člena ZDen, ker je sporno premoženje prešlo na nasprotno udeleženko na podlagi pogodbe leta 1986, kar ne spada v časovni okvir, ki ga določata 3. in 4. ZDen. Sodišče druge stopnje je predlagateljičino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.
V reviziji je predlagateljica uveljavljala vse revizijske razloge in predlagala, da se izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi. Po njenih izvajanjih sodišči očitno nista razumeli zadeve. Ključno je vprašanje, zakaj je leta 1986 prišlo do sklenitve pogodbe.
Nepremičnina je bila namreč nacionalizirana leta 1958 staršema predlagateljice na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, čeprav je šlo za kmetijsko zemljišče. Starša sta zaradi svoje starosti večkrat predlagala občini, da odkupi zemljišče in šele 1963 je prišlo do sklenitve pogodbe, s katero sta starša predlagateljice brezplačno odstopila 50000 m2 v hasnovanje nasprotnici za dobo šestih let oziroma za čas, dokler se ne bi spremenila namembnost kmetijskega zemljišča v gradbeno. Ko je sama podedovala nepremičnino in ko ji je bilo pojasnjeno, da zemljišč ne bo dobila vrnjenih, da pa lahko dobi nekaj odškodnine, je dala občini ponudbo za prodajo zemljišča. Tako je bila 7.11.1986 sklenjena pogodba, s katero je dobila za nepremičnine le drobiž, vsega po 1,9 DEM za m2. Pri odločanju bi se moralo zato izhajati iz stanja leta 1958, ko je bila nepremičnina nacionalizirana. Če ne bi bila tedaj nacionalizirana, tudi do pogodbe leta 1986 ne bi prišlo. Vsi dogodki, tudi pogodba iz leta 1963, so v vzročni zvezi s sporno pogodbo. Zato so podane predpostavke iz 5. člena ZDen, saj so bili starši in zatem predlagateljica šikanirani več kot 25 let oziroma so ves ta čas živeli pod grožnjo, da jim bo zemljišče odvzeto in da zanj ne bodo dobili ničesar. Nerazumljivi so zaključki sodišč, da ji verjamejo, da pogodbe ne bi sklenila, če bi bile drugačne okoliščine, na drugi strani pa se ji govori, da pogodbe ni sklenila zaradi groženj, sile ali zvijače. Taki zaključki so sami s seboj v nasprotju.
Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila (tretji odstavek 375. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).
Revizija ni utemeljena.
Tako kot sodišči nižjih stopenj je moglo tudi revizijsko sodišče presojati utemeljenost zahtevka iz predlagateljičinega predloga le na podlagi okoliščin, ki jih je uveljavljala v utemeljitev svojega predloga na podlagi pravne podlage iz 5. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Po tem določilu so lahko zahtevali vrnitev podržavljenega premoženja tisti, katerih stvari ali premoženje so prešle v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi groženj, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Zahtevki za vrnitev podržavljenega premoženja na podlagi navedene pravne podlage so morali izpolnjevati dve predpostavki: da je bilo premoženje podržavljeno na podlagi pravnega posla (ki je bil sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti) in da je bil tak posel sklenjen v času, ki ga pokriva zakon z določbami 3. in 4. člena ZDen. Pravno tolmačenje "časovne meje", na katero se lahko obravnavana pravna podlaga nanaša, je podalo Vrhovno sodišče RS leta 1993. Po tem določilu velja podlaga iz 5. člena ZDen le za tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, ki so zajeti v 3. in 4. členu ZDen.
Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da predlagateljica uveljavlja kot podlago denacionalizacije pravni posel, sklenjen 7.11.1986 (ko je kot imetnica pravice uporabe na nacionaliziranem zemljišču prenesla to pravico na spornih parcelah na sopogodbenika Sklad stavbnih zemljišč M. M. po vrednosti 400 din za m2 zemljišča, kar je zneslo za 39364 m2 15,745.600 din). Odločilnega pomena v zadevi je ugotovitev, da obravnavana pogodba ni bila sklenjena v obdobju, ki velja kot del pravne podlage za denacionalizacijske zahtevke po 5. členu ZDen kakor tudi, da obravnavana pogodba ni bila sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa. Glede na tako ugotovitev predlagateljičin predlog nima podlage v 5. členu ZDen. Sodišči nižjih stopenj sta zato pravno pravilno zavrnili njen predlog ter predlagateljičina revizija iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljena. Tudi zatrjevane procesne kršitve ni ugotovilo, ker sklepa sodišč nižjih stopenj ne vsebujeta kakšnih nasprotij. Zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (četrti odstavek 384. člena v zvezi s 378. členom ZPP). Zaradi zavzetega pravnega stališča se pokažejo preostala revizijska izvajanja za pravno nepomembna in zato nanje ni potrebno posebej odgovarjati.