Jedro

Izvolitev v naziv redni profesor se v skladu z določbami ZVis in Statutom univerze opravi na tajnih volitvah, ki jih izvedejo člani univerze. Te so bile opravljene tudi v konkretnem primeru, glasovalo je 30 članov, oddanih je bilo 30 glasovnic, tožnik je prejel 14 glasov za, 15 glasov proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Glede na določbo 1. odstavka 255. člena Statuta UM in 1. odstavka 20. člena Poslovnika Senata UM je tožena stranka pravilno odločila, da je tožnikova vloga za izvolitev v naziv redni profesor zavrnjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika za izvolitev v naziv redni profesor za predmetno področje „nemška književnost“. V obrazložitvi povzema potek postopka in navaja, da je Habilitacijska komisija Senata Univerze Maribor (Senat UM) vlogo tožnika tretjič obravnavala na 34. redni seji dne 19. 1. 2011 in po seznanitvi z vso dodatno dokumentacijo in po opravljeni razpravi soglasno sprejela sklep, da se skladno z določili Zakona o visokem šolstvu (ZVis), Statuta Univerze v Mariboru (Statut UM), Sprememb in dopolnitev Meril ter zahtevnejših kriterijev za izvolitev na FF UM ugotovi, da tožnik izpolnjuje pogoje za izvolitev v naziv redni profesor za predmetno področje nemška književnost. Zato je predlagala Senatu UM, da ga izvoli v predlagani naziv za to področje. Vlogo tožnika je obravnaval Senat UM dne 25. 1. 2011 in po opravljeni razpravi opravil tajne volitve. Ugotovljeno je bilo, da je od oddanih 30 glasovnic tožnik prejel 14 glasov za izvolitev, 15 glasov proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. V konkretnem primeru je bilo potrebnih 16 glasov navzočih članov za izvolitev, kar izhaja iz določil 1. odstavka 255. člena Statuta UM in 1. odstavka 20. člena Poslovnika Senata UM. Skladno z navedenim je bila vloga tožnika za izvolitev v naziv redni profesor za predmetno področje nemška književnost zavrnjena.

Tožnik je vložil tožbo zaradi bistvenih kršitev določb upravnega postopka ter nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je Senat FF UM kljub temu, da ni pristojen, dne 28. 1. 2010, 25. 2. 2010 in 24. 6. 2010 odločil in sprejel sklepa, da tožnik ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev za izvolitev v naziv redni profesor za predmetno področje „nemška književnost“. Dekan FF dr. A.A. je kot predsednik Senata FF nezakonite sklepe brez pravne podlage poslal na Univerzo v Mariboru, kjer jih je pristojna služba vložila v habilitacijsko dokumentacijo tožnika. S tem je Senat fakultete članice UM presojal o izpolnjevanju pogojev za izvolitev v naprošeni naziv, s tem pa si je uzurpiral pristojnost odločanja o izpolnjevanju pogojev za izvolitev. To predstavlja očitno kršitev 56. člena ZVis, določb 193. člena Statusa ter 2. odstavka 10. člena Pravilnika. Takšno kršitev je ugotovila tudi habilitacijska komisija pri Senatu UM na svoji seji dne 8. 9. 2011. Senat FF je z odločanjem v postopku izvolitve v naziv rednega profesorja odločal v nasprotju z navedenimi določbami, zato sta sprejeta sklepa nezakonita. Nezakonita sta tudi, ker sta bila sprejeta v nasprotju z določbami 1. in 3. točke 227. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V zvezi z navedenima sklepoma senata opozarja, da sklepa nista bila obrazložena, nadalje opozarja, da bi se sklepa, tudi v primeru, ko bi vsebovala obrazložitev, morala odpraviti, saj je Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. I Up 63/2003 ugotovilo, da morajo biti merila za izvolitev enoznačna in ne smejo dopuščati možnosti različnih razlag. Nadalje ugovarja, da je dekan FF sodeloval pri odločanju v postopku izvolitve v naziv pred Senatom FF, ki si je brez pravne podlage vzel pristojnost odločanja in izdajanja sklepov v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev kandidata, za kar ni imel pravne podlage, to pa predstavlja kršitev določb 4. točke 35. člena ZUP in 3. točke 3. člena Pravilnika o postopku izvolitve v naziv, saj bi moral biti izločen iz postopka, ker je kot uradna oseba sodeloval pri odločanju – volitvah tudi pred pristojnim organom – senatom UM, ki je izdal odločbo, zoper katero tožnik vlaga tožbo. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in naloži, da mora Senat UM v roku 45 dni po prejemu sodbe izvesti tajne volitve za izvolitev dr. B.B. v naziv redni profesor za predmetno področje „nemška književnost“, pri čemer FF kot članice UM v Senatu ne sme zastopati prof. dr. A.A., ki se iz postopka volitev izloči, iz habilitacijske dokumentacije pa se izločijo sklepi senata FF UM, ki se nanašajo na ugotavljanje tožnikovega izpolnjevanja pogojev za izvolitev. Zahteva tudi povrnitev stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi, odgovarja na stališča tožnika v tožbi in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne. Med drugim navaja, da je šlo za vprašanje pravilne uporabe habilitacijskih kriterijev, pri čemer se je razčiščevalo, ali tožnik izpolnjuje pogoje v smislu zahtevnejših kriterijev za volitve na FF UM, v točki, ki določa, da mora biti kandidat edini avtor samostojne znanstvene monografije, ki je izšla pri mednarodni ali tuji založbi ali odgovorni nosilec ali koordinator mednarodnega ali raziskovalnega projekta v zadnjem izvolitvenem obdobju. Zaradi razčiščevanja te problematike so habilitacijska komisija univerze, strokovne službe univerze, pa tudi Senat FF UM morali izvesti dodatne aktivnosti, da bi lahko Habilitacijska komisija univerze sprejela ustrezno stališče za potrebe senata univerze. Zavrača tudi tožbene ugovore, glede kršitev določb ZUP in kršitve 4. alineje 1. odstavka 35. člena ZUP.

Tožnik odgovarja na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in med drugim navaja, da ni niti podlage za opravljanje dodatnih poizvedb, niti za vodenje postopka razčiščevanja strokovnih vprašanj. Le v primeru, če bi Habilitacijska komisija ali Senat UM zahtevala dopolnitev dokumentacije, se potrebna opravila s strani strokovnega poročevalca ali kandidata opravijo ali dopolnijo v roku, ki ga komisija določa. V konkretnem primeru pa take zahteve ni bilo. Opravljanje dodatnih poizvedb, še posebej pa sprejemanja sklepov, je tako povsem brez pravne podlage. Glede navedb tožene stranke, da v konkretnem primeru ni šlo za dvofazni postopek, navaja, da sta s tem, ko sta Habilitacijska komisija UM in njen predsednik dne 9. 6. 2010 Senatu FF naložila, da v zadevi, v kateri je predhodno odločal, 28. 10. 2010 ponovno odloča, sta dejansko in dokončno potrdila dvostopenjski sistem odločanja v konkretnem postopku.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna. Izvolitev v naziv redni profesor se v skladu z določbami ZVis in Statutom univerze opravi na tajnih volitvah, ki jih izvedejo člani univerze. Te so bile opravljene tudi v tem primeru, glasovalo je 30 članov, oddanih je bilo 30 glasovnic, tožnik je prejel 14 glasov za, 15 glasov proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna. Glede na določbo 1. odstavka 255. člena Statuta UM in 1. odstavka 20. člena Poslovnika Senata UM je tožena stranka pravilno odločila, da je tožnikova vloga za izvolitev v naziv redni profesor za predmetno področje „nemška književnost“ zavrnjena. Po določbi 2. odstavka 56. člena ZVis namreč redne profesorje in znanstvene svetnike voli senat univerze z neomejeno dobo, glede na določbo 4. odstavka 255. člena statuta, pa se volitve, za katerih izvedbo je po tem statutu pristojen senat univerze, kar v tem primeru je, izvedejo s tajnim glasovanjem članov senata. Pravilno in zakonito je bil po presoji sodišča izpeljan tudi predhodni postopek. V skladu s 194. členom Statuta UM je bila imenovana komisija poročevalcev, ki je izdelala pozitivno poročilo, na katerega tožnik ni imel pripomb. V skladu s 1. odstavkom 198. člena Statuta je poročilo komisije z dokumentacijo obravnavala tudi Habilitacijska komisija Senata UM in dne 19. 1. 2011 sprejela sklep, da tožnik izpolnjuje pogoj za izvolitev v naziv redni profesor, za predmetno področje nemška književnost, zaradi česar predlaga senatu UM, da ga izvoli v predlagani naziv za to področje. Na podlagi predloga Habilitacijske komisije je v skladu z 2. odstavkom 198. člena Statuta UM pravilno odločal Senat UM na tajnem glasovanju.

V postopku sta bila res izdana sklepa FF UM (z dne 28. 1. 2010 ter 24. 6. 2010), za kar ni bilo pravne podlage. Na odločitev v zadevi pa to ne more vplivati. Že na 30. redni seji dne 8. 9. 2011 je pred razpravo Habilitacijske komisije Senata UM glavni tajnik UM izpostavil, da citirana sklepa nimata pravne podlage za njuno izdajo, zaradi česar bo strokovna služba predlagala razveljavitev obeh sklepov pristojnemu organu Senata UM. Ali je do razveljavitve prišlo, v zadevi ni pomembno, dejstvo je, da je Habilitacijska komisija Senata UM dne 19. 1. 2011 ugotovila, da tožnik izpolnjuje pogoje za izvolitev v naziv redni profesor in je zato Senatu UM predlagala, da ga izvoli v predlagani naziv za to področje. To pomeni, da je očitno, da predlagana sklepa na odločitev nista imela nikakršnega vpliva. Zato so pravno neupoštevni tudi vsi tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na izdana sklepa.

Neutemeljen je po presoji sodišča tudi tožbeni ugovor, da je v postopku prišlo do bistvene kršitve določb upravnega postopka, ker je v postopku sodelovala in opravljala posamezna dejanja oseba, ki ne bi smela odločati oz. opravljati posameznih dejanj v postopku, kar predstavlja kršitev 6. točke 35. člena ZUP. Zatrjevana kršitev se očitno nanaša na 4. točko 35. člena ZUP, ki določa, da predstojnik oz. pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji, ali je sodelovala pri odločanju. To pomeni, da bi moral postopek odločanja imenovanja v naziv potekati na prvi in drugi stopnji, vendar je postopek odločanja v imenovanju v naziv redni profesor enostopenjski postopek. Po določbi 13. člena Statuta UM je dekan član senata univerze že po svojem položaju. V obravnavani zadevi je bilo tajno glasovanje opravljeno po predhodni razpravi, v kateri je dr. A.A., dekan FF, sicer sodeloval, kar pa še ne pomeni odločanja ali sodelovanja na prvi stopnji v smislu 4. točke 1. odstavka 35. člena ZUP.

Ker je sodišče presodilo, da je odločitev pravilna in temelji na zakoniti pravni podlagi, je na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških postopka je vsebovan v izreku o zavrnitvi tožbe in temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne, zavrže ali postopek ustavi.