Jedro

Če se ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD, ministrstvo, pristojno za delo, delodajalcu za zagotavljanje dela po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra ali evidence. Odločitev toženke je pravilna, saj tožnik kadrovskega pogoja ne izpolnjuje (več).

Glede na to, da tožnik s svojimi pavšalnimi oziroma neizkazanimi ugovori (zlasti v delu, ko navaja, da izpolnjuje vse pogoje oziroma da direktorica podjetja izpolnjuje zahtevani kadrovski pogoj) ni uspel izpodbiti ugotovljenih dejstev, je imel organ v skladu s 144. členom ZUP podlago za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je upravni organ odločil, da se tožnika izbriše iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu. V obrazložitvi je navedel, da je bil tožnik vpisan v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu z odločbo z dne 23. 11. 2012. V 164. členu Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) so določeni pogoji, ki jih mora taka oseba izpolnjevati ves čas opravljanja te dejavnosti. Iz poročila Inšpektorata RS za delo z dne 13. 9. 2013 izhaja, da je A.A., ki je pri tožniku to dejavnost opravljala, 10. 4. 2013 prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, istega dne je bila tudi odjavljena iz obveznih zavarovanj. Delo strokovne delavke za kadre od 11. 4. 2013 opravlja druga oseba - B.B., ki ima status samostojne podjetnice posameznice in ni zaposlena pri tožniku. Inšpektorica je tako ugotovila, da tožnik od 11. 4. 2013 ne izpolnjuje kadrovskih pogojev za opravljanje te dejavnosti. Glede na navedeno je organ odločil, kot mu nalaga 172. člen ZUTD.

2. Tožnik je v tožbi uvodoma povzel potek dosedanjega postopka, navedel, da je bila odločba izdana po uradni dolžnosti, brez vednosti in sodelovanja tožnika v postopku, tudi brez možnosti podaje izjave direktorice. Organ je zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, zmotno uporabil predpise ter zagrešil bistvene kršitve pravil postopka. Tožniku ni bila v izjasnitev ali v vednost posredovana listinska dokumentacija, ki je navedena v obrazložitvi odločbe in na kateri sloni odločba. Tožnik izpolnjuje vse zakonske pogoje za opravljanje dejavnosti. Treba je v sodnem postopku ali v ponovnem postopku zaslišati direktorico tožnika, A.A., B.B. ter pridobiti iz inšpektorata vso dokumentacijo. Predlagal je, da sodišče razpiše narok za glavno obravnavo, izvede predlagane dokaze in odpravi odločbo ter toženki naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

3. Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izdani odločbi, dodala še, da je tožniku poskušala vročiti izpodbijano odločbo na naslovu, na katerem naj bi opravljal dejavnost, pa ji ni uspelo, temveč mu je odločbo vročila na drugem naslovu ..., kjer tudi opravlja svojo dejavnost B.B. Tožnik bi moral organu sporočiti tudi spremembo naslova opravljanja dejavnosti, pa tega ni storil. Predlagala je zavrnitev tožbe.

4. Tožnik je v pripravljalni vlogi še navedel, da je odločbo organ izdal na podlagi telefonskega klica A.A., kar tožniku ni znano in se do njega ne more opredeliti. Tožnik je ves čas svojega poslovanja zagotavljal in izpolnjeval vse pogoje po Pravilniku o pogojih za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev. Poslovodja/direktorica tožnika lahko opravlja vsa dela za tožnika in je za kadrovske zadeve usposobljena. Svoj sedež ima na naslovu ..., svojo dejavnost pa opravlja na dislocirani enoti na ...

5. Toženka je še dodala, da odločba ni bila izdana na podlagi telefonskega klica. S strani tožnika pa organ ni prejel obvestila, da bo oseba, s katero bo opravljala to dejavnost, sedaj direktorica.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je med strankama sporna odločitev upravnega organa o izbrisu tožnika iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu.

8. Upravni organ se je pri svoji odločitvi oprl na 172. člen ZUTD, po ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje več kadrovskega pogoja iz 164. člena ZUTD oziroma na njegovi podlagi sprejetega Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku in načinu sodelovanja delodajalca z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje (veljavnega v času izdaje odločbe – v nadaljevanju Pravilnik).

9. Po prvem odstavku 164. člena ZUTD lahko (med drugim) delodajalec začne z opravljanjem dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister, pristojen za delo. Po drugem odstavku te določbe ZUTD mora delodajalec pogoje iz prejšnjega odstavka (tudi kadrovskega) izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Po 2. členu Pravilnika lahko delodajalec opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku le z osebo, ki je pri njem v delovnem razmerju in ima doseženo najmanj VI. raven izobrazbe ali njej enakovredno stopnjo ali raven izobrazbe in najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj; z osebo, ki pri delodajalcu opravlja dejavnost, mora delodajalec skleniti pogodbo o zaposlitvi najmanj za dve leti in najmanj za štiri ure na teden (prvi in drugi odstavek).

10. Če pa se ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD, ministrstvo, pristojno za delo, delodajalcu za zagotavljanje dela po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra ali evidence (tretji odstavek 172. člena ZUTD).

11. Tudi po presoji sodišča je odločitev organa pravilna, saj tožnik citiranega kadrovskega pogoja ne izpolnjuje (več). A.A., ki je opravljala to dejavnost pri tožniku, namreč od 11. 4. 2013 pri tožniku ni več zaposlena. Ta ugotovitev izhaja iz poročila pristojne inšpektorice za delo, št. 06137-13/2013 z dne 11. 9. 2013, o opravljenem inšpekcijskem pregledu pri tožniku dne 3. 9. 2013, izhaja pa tudi, da od 11. 4. 2013 dalje delo strokovne sodelavke za kadre opravlja B.B. Ta ima status samostojne podjetnice, ki pri tožniku ni v delovnem razmerju, temveč opravlja delo na podlagi pogodbe o opravljanju računovodskih knjigovodskih storitev z dne 11. 4. 2013, kar ne zadosti pogoju iz 2. člena Pravilnika, kot je zaključila tudi inšpektorica. Tožnik se tako moti, da je odločbo organ izdal na podlagi telefonskega klica, saj to ne drži. Organ je odločbo izdal po izvedenem postopku, ki ga je uvedel po uradni dolžnosti, po tem, ko je izvedel (očitno preko telefonskega klica), da je treba glede na obstoječe dejansko stanje zaradi javne koristi začeti upravni postopek (126. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP).

12. Organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe tudi ni zagrešil očitane kršitve določb postopka iz 146. člena ZUP v zvezi z načelom zaslišanja stranke po 9. členu ZUP. Ti določbi predpisujeta obligatorno seznanitev stranke o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, pred njeno izdajo. Glede na to, da tožnik s svojimi pavšalnimi oziroma neizkazanimi ugovori (zlasti v delu, ko navaja, da izpolnjuje vse pogoje oziroma da direktorica podjetja izpolnjuje zahtevani kadrovski pogoj) ni uspel izpodbiti ugotovljenih dejstev, v pravilnost katerih sodišče ne dvomi, je imel organ v skladu s 144. členom ZUP podlago za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku brez zaslišanja stranke. Tako tudi sodna praksa v podobnih primerih (sodbe, I U 1701/2011 z dne 17. 4. 2012, I U 188/2012 z dne 13. 3. 2012, I U 231/2012 z dne 27. 3. 2012).

13. Na drugačno odločitev pa zato tudi ne bi moglo vplivati zaslišanje direktorice tožnika ter predlaganih prič (A.A. ter B.B.), saj niti ni jasno, o čem naj bi predlagane priče izpovedale (zlasti ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja in relevantne materialne podlage), zaradi česar sodišče te dokazne predloge zavrača kot neutemeljene (59. člen Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1).

14. Ker so tožbeni ugovori po vsem navedenem neutemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni našlo, je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 15. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika za povrnitev stroškov postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.