Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
ZPP v 335. členu v zvezi s 366. členom določa, da mora pritožba obsegati: navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija sklep v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge ter podpis pritožnika. Ob navedenem se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, kot to izhaja iz 336. člena ZPP. Ker tožnikova pritožba ne obsega vsega, kar mora obsegati - ne obsega navedbe sklepa, zoper katerega je vložena pritožba, je sodišče pravilno pritožbo zavrglo.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 8. 2019.
1. Sodišče je izdalo sklep z dne 19. 8. 2019, s katerim je pritožbo z dne 9. 7. 2019, vloženo 11. 7. 2019, zavrglo (I. točka izreka).
2. Tožnik je podal pritožbo dne 9. 7. 2015, v kateri je navedel, da mu ni bila mogoča komunikacija z zastopnico od naroka v Kopru (september 2018) iz razloga, ker se je nahajal v tujini (BIH). Zaradi navedenega je iz upravičenih razlogov zamudil vložiti pritožbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče navedeni sklep razveljavi in odloči glede pristojnosti sodišča. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.
5. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2017 in nadalj. - ZPP) v 335. členu v zvezi s 366. členom določa, da mora pritožba obsegati: navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija sklep v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge ter podpis pritožnika. Ob navedenem se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, kot to izhaja iz 336. člena ZPP. Ker tožnikova pritožba ne obsega vsega, kar mora obsegati - ne obsega navedbe sklepa, zoper katerega je vložena pritožba, je sodišče pravilno pritožbo zavrglo, pri čemer kot že navedeno glede pritožbe ne veljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče tudi ne odgovarja na navedbe tožnika v pritožbi z dne 9. 7. 2019, ki je bila vložena dne 11. 7. 2019, saj niso pravno relevantne za rešitev zadeve.
6. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče tožniku pojasnjuje, da se njegova tožba zaradi plačila odškodnine rešuje pred Okrajnim sodišču v Ilirski Bistrici, ker je sklep o odstopu okrajnemu sodišču z dne 18. 9. 2018 postal pravnomočen. Njegovega predloga Vrhovemu sodišču Republike Slovenije za določitev pristojnosti drugega sodišča pa tudi ni bilo mogoče upoštevati, saj ZPP ne določa, da stranka v postopku lahko sproži kompetenčni spor pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, pač pa je to dopuščeno le sodišču, ki mu je bila zadeva odstopljena v reševanje, pa le-to oceni, da ni pristojno za reševanje.
7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 8. 2019. Odločitev temelji na določilu 2. točke 365. člena ZPP.