Jedro

Odločanje o zadevah, ki jih po Zakonu o lokalni samoupravi samostojno opravljajo občine, med temi zadevami je tudi vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest, ne spada v sodno pristojnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožnikovo tožbo. Po presoji sodišča iz tožbenih navedb ne izhaja, da bi tožnik izpodbijal kakšen dokončen posamični akt ali predpis občine. V tožbi tožnik sicer zatrjuje, da naj bi občina kršila Ustavo RS, vendar v tožbenem zahtevku ne uveljavlja kršitve kakšnih ustavnih pravic.

Tožnik v pritožbi navaja, da je vložil tožbo zaradi dejanj organa lokalne skupnosti, s katerim se posega v ustavne pravice po določbi 3. odstavka 1. člena ZUS. Ta dejanja še trajajo in obstajajo tudi posledice teh dejanj. Zato zahteva, da sodišče ugotovi nezakonitost dejanj, prepove nadaljnja dejanja, odloči o zahtevku za povrnitev škode in odredi vse potrebno, da se odpravi poseg v ustavne pravice in vzpostavi zakonito stanje. Meni, da je v tožbi navedel tako nezakonita dejanja, kot tudi kdaj in kje so bila storjena in ustavne pravice, v katere je bilo z njimi poseženo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Sklicevanje tožnika v pritožbi na določbo 3. odstavka 1. člena ZUS ni utemeljeno. Po navedeni določbi sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznikov, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Da bi tožnik vložil tožbo v smislu navedene določbe ZUS, pa ne izhaja niti iz vsebine tožbe, niti iz tožbenih navedb. Iz tožbe izhaja, da je tožnik vložil tožbo zoper lokalno skupnost, in sicer zaradi neizpolnjevanja njenih obveznosti – opustitve vzdrževanja lokalne ceste. Glede na položaj lokalne skupnost po Ustavi (140. člen) in Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 72/93 in nadaljnji) občine samostojno urejajo in upravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene (2. odstavek 2. člena ZLS). Med temi nalogami je tudi gradnja, vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest. Po ZLS ima tožnik kot občan zagotovljeno pravico odločanja o teh zadevah, in sicer posredno preko občinskega sveta in neposredno – na zborih, z referendumom ali preko ljudske iniciative. Glede na navedeno odločanje o teh zadevah ne spada v sodno pristojnost. Zato je sodišče s tem, ko je tožbo zavrglo, pravilno uporabilo določbo 1. točke 34. člena ZUS, veljavnega v času odločanja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.