Jedro

Uveljavljena sodna praksa je, da zgolj okoliščina, da je stranka pri razpravljajočem sodišču imenovana za sodnika porotnika, ne pomeni ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke. Sodnik porotnik sicer lahko pride v službene stike s sodnikom, ki sodi v zadevi, v kateri sodnik porotnik nastopa kot stranka, a to samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost tega in drugih sodnikov istega sodišča. Drugih okoliščin, ki bi kazale na dvom v korektnost postopka in v objektivno nepristranskost sodnikov do tožnice, pa predsednica Delovnega sodišča v Kopru ne navaja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je na Delovno sodišče v Kopru, Zunanji oddelek v Novi Gorici, zoper toženko vložila tožbo za plačilo različnih terjatev iz naslova delovnega razmerja (razlika v plači, razlika v nadomestilu, odškodnina za neizkoriščen letni dopust, odškodnina za odpovedni rok, odškodnina zaradi neenake obravnave) v skupnem znesku 60.495,00 EUR s pp.

2. Predsednica Delovnega sodišča v Kopru je predlagala, da Vrhovno sodišče RS določi drugo stvarno pristojno sodišče za obravnavo zadeve, saj je tožnica sodnica porotnica tega sodišča (aktivna je sodelovala v letih 2017 - 2020), kar bi lahko zaradi narave dela sodnika porotnika (zaupanje in izmenjava strokovnih stališč v senatu) pri nasprotni stranki in v javnosti povzročilo dvom v korektnost postopka in v objektivno nepristranskost sodišča. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med slednje lahko sodi tudi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča, vendar mora imeti takšen dvom razumno podlago.

5. Po uveljavljeni sodni praksi1 zgolj okoliščina, da je stranka pri razpravljajočem sodišču imenovana za sodnika porotnika, ne pomeni ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke. Sodnik porotnik sicer lahko pride v službene stike s sodnikom, ki sodi v zadevi, v kateri sodnik porotnik nastopa kot stranka, a to samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost tega in drugih sodnikov istega sodišča. Drugih okoliščin, ki bi kazale na dvom v korektnost postopka in v objektivno nepristranskost sodnikov do tožnice pa predsednica Delovnega sodišča v Kopru ne navaja.

6. Zato je Vrhovno sodišče predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.

1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča VIII R 3/2021 z dne 20. 4. 2021, VIII R 4/2021 z dne 11. 5. 2021 in VIII R 13/2021 z dne 15. 11. 2021.