Jedro

Drugi odstavek 124. člena ZS določa, da Sodni svet pri razporeditvi sodnikov temeljnih sodišč na delo na okrožna oziroma okrajna sodišča praviloma upošteva vrsto zadev, na katerih so sodniki delali v zadnjem letu pred uveljavitvijo ZS, in sicer tako, da sodnike, ki so v tem času delali na zadevah, ki po ZS sodijo v pristojnost okrajnih sodišč, razporedi na okrajna sodišča, sodnike, ki so v tem času delali na zadevah, ki po ZS sodijo v pristojnost okrožnih sodišč, pa na okrožna sodišča. Ker se navedena merila upoštevajo le primeroma, je tožena stranka lahko upoštevala tudi druga merila, ki zasledujejo cilje ZS, in tožnika razporedila na delo na okrajno sodišče, da bi tam zagotovil tekoče oziroma normalno reševanje izvršilnih zadev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 49/96-8 z dne 28.3.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 30.11.1995. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo proti svoji odločbi z dne 14.9.1995, da se tožnik razporedi na delo na Okrajno sodišče v L. in imenuje na položaj svetnika okrajnega sodišča in uvrsti v plačilni razred 2,94. V obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja sodišče prve stopnje, da tožena stranka ni kršila določb Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, v nadaljevanju ZS), ko je tožnika na podlagi 2. odstavka 124. člena ZS razporedila na delo na Okrajno sodišče v L. V 2. odstavku 124. člena določa ZS, da razporedi sodnike temeljnih sodišč na delo na okrožna oziroma okrajna sodišča sodni svet. Nadalje določa, da sodni svet pri razporeditvi praviloma upošteva vrsto zadev, na katerih so sodniki temeljnih sodišč delali v zadnjem letu pred uveljavitvijo ZS, in sicer tako, da sodnike, ki so v tem času delali na zadevah, ki po ZS sodijo v pristojnost okrajnih sodišč, razporedi na okrajna sodišča, sodnike, ki so v tem času delali na zadevah, ki po ZS sodijo v pristojnost okrožnih sodišč, pa na okrožna sodišča. Ker se navedena merila upoštevajo le primeroma, lahko sodni svet upošteva tudi druga merila, ki zasledujejo cilje ZS. Merila, ki zagotavljajo uravnoteženo delovanje okrajnih in okrožnih sodišč, niso v nasprotju s cilji ZS. Zato je na podlagi njih tožena stranka tožnika lahko razporedila na delo na Okrajno sodišče v L., da je tam zagotovil tekoče oziroma normalno reševanje izvršilnih zadev.

Tožnik se pritožuje iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni in odloči, da se tožnik razporedi na delo na okrožno sodišče in v plačilni razred 3,14, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da pri njegovi razporeditvi niso bila upoštevana merila iz 2. odstavka 124. člena ZS. Tožena stranka bi ga morala razporediti na delo na okrožno sodišče, ker je zadnjih pet let reševal gospodarske zadeve na gospodarskem oddelku bivšega Temeljnega sodišča v L. Zatrjuje, da ga je tožena stranka neupravičeno prikrajšala pri plači, saj bi v primeru razporeditve na delo na okrožno sodišče bil uvrščen v višji plačilni razred. Ne drži navedba sodišča prve stopnje, da je bil razporejen na Okrajno sodišče v L. zaradi zagotovila normalnega reševanja izvršilnih zadev, saj je bil dejansko razporejen k reševanju pravdnih zadev. Ob njegovi razporeditvi je bil namreč izvršilni oddelek že zaseden.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča ni podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pri razporeditvi sodnikov temeljnih sodišč na delo na okrožna in okrajna sodišča lahko upoštevala tudi druga merila, ki zasledujejo cilje ZS, in ne tistih, ki so določena v 1., 2. in 3. točki 2. odstavka 124. člena ZS. Takšno stališče izhaja iz zakonske opredelitve, da sodni svet z zakonom določena merila primeroma upošteva, kar pomeni, da so določena kot pomoč sodnemu svetu pri izvajanju razporejanja.

ZS je določbe o razporeditvi sodnikov temeljnih sodišč na delo na okrožna in okrajna sodišča uvrstil med prehodne določbe. Da gre za enkratno opravilo izhaja iz 3. odstavka 124. člena ZS, ki določa, da se razporeditev opravi v šestih mesecih po uveljavitvi ZS, vendar najkasneje do 1.12.1994. Da je namen uvedbe razporeditve v zagotovitvi pogojev za delo okrožnih in okrajnih sodišč, izhaja iz vsebine ZS, ki ureja vprašanja izvrševanja sodne oblasti in organizacijo in pristojnost sodišč v Republiki Sloveniji. Z dnem uveljavitve ZS so bila namreč ustanovljena okrožna in okrajna sodišča, ki so začela z delom 1.1.1995 (1. odstavek 122. člena ZS), ko so glede na 1. odstavek 134. člena ZS prenehala z delom temeljna sodišča. Glede na takšen namen uvedbe razporeditve je sodišče prve stopnje pravilno pritrdilo toženi stranki, ki se je pri razporeditvi tožnika sklicevala na merila za zagotovitev uravnoteženega delovanje sodišč.

Ker razporeditev ni bila uvedena z namenom uveljavljanja pravic, ki izvirajo iz opravljanja sodniške službe, je neutemeljen pritožbeni ugovor, da bi tožena stranka morala pri tožnikovi razporeditvi upoštevati njegovo petletno delo na gospodarskem oddelku bivšega Temeljnega sodišča v L. in ga razporediti na delo na okrožno sodišče in zaradi takšne razporeditve uvrstiti v višji plačilni razred.

Pritožbeni ugovor, da ni pravilna navedba sodišča prve stopnje, da bi bil tožnik razporeje na izvršilni oddelek, pa je neupošteven kot pravno nepomemben, ker ZS pri razporeditvi v smislu 2. odstavka 124. člena ne zahteva razporeditve na oddelek.

Pritožbeno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 73. člena ZUS, ker je spoznalo, da ni podan uveljavljan pritožbeni razlog in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.