- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep IV Cp 2184/2012
ECLI:SI:VSLJ:2012:IV.CP.2184.2012 Civilni oddelek
Povzetek
- Odpoved preživninske obveznosti za plačilo sodnih taks.Ali je preživninski zavezanec dolžan kriti plačilo sodnih taks za otroka?
- Upoštevanje premoženjskega stanja družinskih članov pri oprostitvi sodnih taks.Ali je pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks potrebno upoštevati premoženjsko stanje družinskih članov tožnice?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Plačilo sodnih taks ni obveznost, ki bi jo moral kriti preživninski zavezanec. Če otrok sam plačila sodnih taks ne zmore, potem je v skladu z načelom pravne in socialne države takšno stranko država dolžna oprostiti plačila sodnih taks, ne pa tega bremena naložiti na pleča preživninskega zavezanca.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks.
2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožnica. Sodišču očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo ter sodišču druge stopnje predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in njenemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodi. Pritožba napada razlogovanje sodišča, po katerem je za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks mogoče smiselno uporabiti določbe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Sklicuje se tudi na Uredbo sveta ES, št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008. Zastopa stališče, da so otroci v preživninskih postopkih do enaindvajsetega leta vselej oproščeni plačila sodnih taks.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Materialnopravna podlaga za oprostitev plačila sodnih taks je podana v 11. členu ZST-1 (1). Tam so določeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks. Izhodišče izpodbijanega sklepa je, da je treba pri ugotavljanju pogojev upoštevati ne le premoženjsko stanje same stranke, marveč tudi njenih družinskih članov. To v konkretnem primeru pomeni, da je treba upoštevati ne le premoženjsko stanje tožnice, marveč tudi premoženjsko stanje njenih staršev, ki so jo dolžni preživljati. Takšno izhodišče pa je po presoji pritožbenega sodišča materialnopravno zgrešeno. Plačilo sodnih taks ne sodi v preživninsko obveznost staršev. Če otrok sam plačila sodnih taks ne zmore, potem je v skladu z načelom pravne in socialne države takšno stranko država dolžna oprostiti plačila sodnih taks, ne pa tega bremena naložiti na pleča preživninskega zavezanca. Za kaj takšnega v 11. členu ZST-1 tudi ni pozitivnopravne podlage. Res je tam na več mestih govor o tem, da je treba ugotavljati tudi premoženje družinskih članov. Vendar pa je ratio takšne ureditve povsem nasproten, od tistega, s kakršnega je izhajalo sodišče prve stopnje. Premoženje družinskih članov je treba ugotavljati zato, da se ugotovi, ali bi potencialni preživninski zavezanec ne ogrozil s plačilom sodnih taks preživljanja preživninskega upravičenca. Ne pa obratno, kot je v obravnavani zadevi.
5. Ker torej pri odločanju o predlogu tožnice za oprostitev plačila sodnih taks ni dopustno upoštevati premoženja tistih, ki so jo dolžni preživljati, je izpodbijani sklep materialnopravno napačen. Pritožbeno sodišče je zato v skladu z 3. točko 365. člena ZPP (2) pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Ob ponovnem odločanju bo moralo sodišče utemeljenost tožničinega predloga presojati glede na njeno lastno premoženjsko stanje.
(1) Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/2008).
(2) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 s kasnejšimi spremembami).