Jedro

V postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, saj jim mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu pa je pri vsakem prijavitelju odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt vrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije.

V primerih sodne kontrole v postopkih javnih razpisov pa je sodišče omejeno le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je upravna odločba obrazložena z razumnimi razlogi. Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je tako zadržana in sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje, pri čemer mora biti odločba, izdana v postopku javnega razpisa ustrezno obrazložena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, saj gre v postopku javnega razpisa za javnopravno stvar iz 4. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijani sklep Javnega sklada RS za podjetništvo, št. G18/00602 z dne 21. 9. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 347,70 EUR stroškov postopka v roku 15 dni, po zapadlosti z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Javni sklad RS za podjetništvo (v nadaljevanju Sklad) zavrnil vlogo tožeče stranke za odobritev garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1 + 2018). Iz obrazložitve izhaja, da je vloga tožeče stranke pridobila 72 od 100 možnih točk, kar je prejelo tudi preostalih 6 vlagateljev. Vendar je skupna vrednost predvideno odobrenih garancij vlagateljev presegla razpoložljiva sredstva. V tem primeru so v skladu z razpisnimi pogoji imele prednost vloge, ki so pridobile več točk pri merilih z vrstnim redom: dinamika rasti čistih prihodkov od prodaje, neposredna prodaja izven trga RS/čisti prihodki od prodaje in povečanje dodane vrednosti na zaposlenega. Glede na navedeno je 6 vlog z doseženimi 72. točkami izpolnjevalo dodatni pogoj za dodelitev garancije, med tem ko vloga tožeče stranke ni in je bila izločena. V nadaljevanju obrazložitve so navedeni posamezni kriteriji in število točk, ki jih je tožeča stranka prejela s strani komisije.

2. Zoper izpodbijani sklep je tožeča stranka vložila pravočasno tožbo v upravnem sporu zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, prav tako je sklep arbitraren in očitno napačen, kar pomeni kršitev 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS). Navaja, da je ocena, oz. število točk, ki jo je tožeči stranki priznala tožena stranka, pri merilu 7. „Namen projekta“, neutemeljena, nepravilna in neobjektivna. Tožena stranka je tožeči stranki v tem primeru priznala le 7 točk od možnih 15 točk, ker je ocenila, da se bo z realizacijo projekta zagotovila zgolj modernizacija proizvodnih procesov. Ta ocena je prenizka, saj bi morala tožnica po tem kriteriju dobiti največje število točk, to je 15 točk. Tožeča stranka je namreč že v poslovnem načrtu na strani 7, navedla kakšne nove proizvode, ki so plod njenega lastnega razvoja bo financirala s predlaganimi proizvodnimi linijami, in sicer: BIO KEKSI (celotna nova linija bio keksov, že pridobljen bio certifikat); keksi s postopoma razgradljivimi sladkorji (8 do 12 ur) in keksi brez dodanega sladkorja; raznovrstni novi keksi, ki jih bodo zaradi novih strojev lahko izdelovali; novo raznovrstno pakiranje prav tako zaradi nakupa dveh novih pakirnih strojev; razvoj in nadgradnja sicer znanega izdelka – krušne drobtine; razvoj in nadgradnja izdelka Popcorn; proizvodnja raznovrstnih napihnjenih (puffed) izdelkov strukture kot npr. smoki in izdelava povsem novega (v svetovnem smislu) slanega prigrizka, ki ni le da ni škodljiv, temveč je dejansko zdrav, saj je njegova glavna sestavina super živilo – bučna semena. V zvezi s tem je tožeča stranka navedla, kako bo uvedba novih izdelkov omogočila prehod na tržišče, in katere stroje in proizvodnje linije bi načrtovana investicija zajemala. Tožeča stranka je svoji vlogi priložila tudi Zlato priznanje GZS za 2 izdelka odlične kakovosti z dne 1. 2. 2018 in prijavo nove blagovne znamke PUMP CHIPS pri Uradu za intelektualno lastnino z dne 14. 8. 2018, saj gre za novost na svetovnem trgu. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, in da ji tožena stranka povrne stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, vložila pa je tudi odgovor na tožbo, v katerem je prerekala navedbe iz tožbe in se zavzemala za njeno zavrnitev. Navaja, da je v postopku javnega razpisa vseh 7 vlog doseglo 72 točk, vseh 7 vlog pa je doseglo tudi maksimalno število točk pri merilu pod zaporedno št. 3: „Dinamika rasti čistih prihodkov od prodaje podjetja“, medtem ko je vloga tožeče stranke pri merilu zaporedna št. 6. „Neposredna prodaja izven trga RS v 2017 (čisti prihodki od prodaje v tujino/čisti prihodki od prodaje)“ edina dosegla 0 točk in bila zaradi tega izločena. V zvezi z navedbo tožeče stranke, da je bila njena vloga prenizko ocenjena pri merilu pod zaporedno št. 7. „Namen projekta“ pa pojasnjuje, da iz predstavitve nakupa nove tehnološke opreme tožeče stranke na strani 21 in 22 poslovnega načrta pod naslovom „Natančen opis projekta (investicije)“ in iz opisa projekta ter navedb načrtovanih upravičenih stroškov projekta (točka XI prijavnega lista) izhaja, da se v okviru projekta načrtuje nakup več različne opreme, ki se v glavnini nanaša (izjema 3 postavke od 24 postavk), na posodobitev že obstoječe proizvodnje keksov, kar izhaja tudi iz zapisa v poslovnem načrtu na strani 22 pod naslovom „Vrsta tehnologije“. Z nakupom opreme na strani 21 in 22 poslovnega načrta je razumeti, da bo podjetju z realizacijo projekta zagotovljena modernizacija in širitev poslovanja v utečeni proizvodnji keksov. Razen tega je med opremo našteta oprema, ki ne sodi med novo tehnološko premo (garderoba, omara, pisarniško pohištvo, umivalniki in pomivalni koriti). Nova oprema tudi ni podrobno predstavljena z vidika dobavitelja, vrednosti posamične opreme, predvidenega datuma dobave, prav tako iz vloge ne izhaja podrobna predstavitev lastnega razvoja novih izdelkov. Stranka v predstavitvi kadrovske zasedbe tudi ne predstavi vseh referenc in izkušanj iz dosedanjega delovanja.

4. V nadaljnji pripravljalni vlogi z dne 20. 9. 2019 je tožeča stranka dodatno obrazložila svoje stališče, zakaj bi morala pri spornem kriteriju dobiti največje število točk, to je 15 točk, opozorila pa je tudi, da je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka iz 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) načelo materialne resnice, saj je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito odločanje.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi se je tožeča stranka z vlogo z dne 1. 9. 2018 prijavila na Javni razpis P1 + 2018 – garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (v nadaljevanju Javni razpis). Navedeni Javni razpis je bil objavljen v skladu z 22. členom Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1), ki v prvem odstavku citiranega člena določa, da mora javni razpis poleg ostalih pogojev vsebovati tudi navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje izberejo prejemniki ali prejemnice. Tako je bilo v petem odstavku točke 12 Javnega razpisa pod naslovom „Merila za izbor končnih upravičencev“ določeno tudi, da v primeru, da je za odobrene vloge potrebnih več finančnih sredstev, kot jih predvideva javni razpis, imajo pri odobritvi prednost tisti vlagatelji, ki dosežejo večje število točk, v primeru istega števila točk pa imajo prednost vloge, ki so pridobile več točk pri merilih z vrstnim redom: dinamika rasti čistih prihodkov od prodaje, neposredna prodaja izven trga RS/čisti prihodki od prodaje in povečana dodana vrednost na zaposlenega.

7. V postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, saj jim mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu pa je pri vsakem prijavitelju odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt vrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije. Tudi v postopku dodeljevanja sredstev proračuna je namreč treba upoštevati načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.1

8. V primerih sodne kontrole v postopkih javnih razpisov pa je sodišče omejeno le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je upravna odločba obrazložena z razumnimi razlogi. Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je tako zadržana in sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje,2 pri čemer mora biti odločba, izdana v postopku javnega razpisa ustrezno obrazložena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, saj gre v postopku javnega razpisa za javnopravno stvar iz 4. člena ZUP.3

9. Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Za pošten postopek je namreč bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS. Sploh v enostopenjskih postopkih, kot je obravnavani, mora obrazložitev organa izpodbijane odločbe zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Slednji določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

10. Kot izhaja iz nespornih dejstev v obravnavani zadevi, je tožeča stranka dosegla 72 od 100 možnih točk, enako število točk pa je doseglo tudi ostalih 6 vlagateljev, pri čemer je skupna vrednost predvideno odobrenih garancij vlagateljev presegla razpoložljiva sredstva, namenjena javnemu razpisu. V tem primeru je Javni razpis v petem odstavku točke 12 določal dodatno merilo za izbiro, in sicer imajo v primeru istega števila točk prednost vloge, ki so pridobile več točk pri merilih z naslednjim vrstnim redom: dinamika rasti čistih prihodkov od prodaje, neposredna prodaja izven trga RS/čisti prihodki od prodaje in povečanje dodane vrednosti na zaposlenega. To pomeni, da je v nadaljnjem vrednotenju bilo pomembno večje število točk vlagateljev pri merilih po vrstnem redu: 1. dinamika rasti čistih prihodkov od prodaje, 2. neposredna prodaja izven trga RS/čisti prihodki od prodaje in 3. povečanje dodane vrednosti na zaposlenega. V zvezi s tem iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja zgolj, da je 6 vlog z doseženimi 72 točkami izpolnjevalo dodatni pogoj za dodelitev garancije, med tem ko vloga tožeče stranke ni, in je bila zato izločena. Takšna obrazložitev pa ne ustreza standardu obrazloženosti odločbe, saj ni jasno kateri dodatni pogoj je izpolnjevalo 6 vlog z 72 točkami in ga tožeča stranka ni izpolnjevala. V tem primeru tudi ne zadošča, da je tožena stranka dodatne razloge navedla v odgovoru na tožbo (da je vseh 7 vlog z doseženimi 72 točkami doseglo maksimalno število točk pri merilu pod zaporedno št. 3 „Dinamika rasti čistih prihodkov od prodaje podjetja“, medtem ko je vloga tožeče stranke pri merilu zaporedna št. 6 „Neposredna prodaja izven trga RS v 2017“ edina dosegla 0 točk in je bila zaradi tega izločena), saj morajo biti razlogi za odločitev jasno in nedvoumno navedeni v obrazložitvi odločbe, s katero je organ odločil v zadevi.

11. Nadalje sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba tudi ni obrazložena v delu točke 7 „Namen projekta“, za kar je tožeča stranka prejela 7 točk. V zvezi s tem iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se bo z realizacijo projekta zagotovila modernizacija procesov, saj se stranka že ukvarja s proizvodnjo keksov, pri proizvodnji keksov z novimi okusi in drugačnim sestavinami pa ne gre za uvedbo novih proizvodov, ki so plod lastnega razvoja. Utemeljeno tožeča stranka v tožbi izpostavlja, da iz njenega poslovnega načrta, ki ga je v skladu s 7. točko Javnega razpisa morala priložiti prijavnemu listu oz. vlogi, izhaja, da tožeča stranka namerava poleg že uveljavljene proizvodnje keksov uvesti tudi nove vrste keksov, posodobiti proizvodno linijo za drobtine in Popcorn ter uvesti povsem nov slani prigrizek, katerega glavna sestavina je super živilo, in sicer bučna semena, za kar je tožeča stranka svoji vlogi priložila tudi vlogo za registracijo znamke z dne 14. 8. 2018 za nov proizvod PUMP CHIPS. Tožena stranka se do teh pravnorelevantnih dejstev ob upoštevanju, da je bil namena Javnega razpisa hitrejše, lažje in cenejše pridobivanje bančnih kreditov za nove naložbe, posodabljanje tehnološke opreme in zagotavljanje obratnega kapitala v povezavi z investicijami in razvojnim projektom, kar podjetjem omogoča boljše poslovanje (točka 3 Javnega razpisa), ni opredelila, zato izpodbijani sklep tudi v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih.

12. Po obrazloženem se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti in je tako podana absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, na katero mora paziti sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo organ moral ponovno opraviti točkovanje tožnikove vloge ter v obrazložitvi odločbe, v kolikor bo vlogo tožnika ponovno zavrgel, argumentirano navesti razloge za svojo odločitev.

13. Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti organ, sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1). Prav tako tudi ni razpisalo glavne obravnave, pač pa je odločilo na seji v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1. 14. O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožeči stranki je prisodilo pavšalni znesek v višini 285,00 EUR in 62,70 EUR kot povračilo za plačani 22 % DDV, saj je tožečo stranko pred sodiščem zastopala odvetnica, ki je davčna zavezanka. Tožena stranka je tako dolžna povrniti tožeči stranki 347,70 EUR stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po preteku 15 dnevnega roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

1 Tako sodba UPRS I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012. 2 Tako sodbe UPRS I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012, I U 854/2017 z dne 14. 6. 2018, I U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012, I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019 in I U 1344/2017 z dne 5. 2. 2019. 3 Tako sodbe UPRS I U 1212/2011 z dne 9. 2. 2012, I U 1722/2012 z dne 16. 4. 2013 in I U 864/2016 z dne 14. 3. 2017.