Jedro

Zapuščinsko sodišče se mora ukvarjati z vprašanjem obsega zapuščine, ker je to vprašanje del celotnega dokaznovanja in ugotavljanja v zapuščinskem postopku.Če sodišče prve stopnje vnese v sklep o dedovanju le podatke iz zemljiške knjige, brez da bi se ukvarjalo z vprašanjem ugotavljanja dejstev v zvezi z obsegom zapuščine ter poskušalo dobiti izjave prizadetih dedičev v smislu 207 ZD, je to nedvomno enostransko ugotavljanje tovrstnih dejstev.

Izrek

Pritožbi se ugodi , izpodbijani sklep o dedovanju se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje razglasilo za dediče po zakonu zapustničinega sina F.V. - sedanjega pritožnika do 3/5 zapuščine, njenega sina S.V. do 1/5 zapuščine in njena vnuka I.V in J.V vsakega do 1/10 zapuščine. Kot zapuščino je v sklepu o dedovanju navedlo v zemljiški knjigi vknjižene solastinske deleže zapustice pri nepremičninah vl. št. 224 in vl. št. 329 k.o. S.V. in vl. št. 192 ter 150 k.o. Z.V. ter ugotovilo, da čista vrednost zapuščine znaša 1.800.000,00 SIT.

Pravočasno vložena pritožba dediča F.V izpodbija citirani sklep o dedovanju sodišča prve stopnje ob uveljavljanju pritožbenih razlogov nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava in s pritožbenim predlogom na razveljavitev napadenega sklepa o dedovanju na pritožbeni stopnji in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Člen 162 Zakona o dedovanju (ZD) zavezuje zapuščinsko sodišče, da v zapuščinskem postopku ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Sodišče izda odločbo o dedovanju na podlagi uspeha celotnega obravnavanja, upoštevaje predvsem tako dokaze, ki so jih predložile stranke kot tudi dokaze, ki jih je priskrbelo samo (člen 167 ZD). V členu 207 ZD je določeno, da na naroku v zapuščinskem postopku sodišče obravnava vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pa pravico do dediščine, velikost dednega deleža in pravico do volila, o teh pravicah pa praviloma odloči po tem, ko sprejme od prizadetih oseb potrebne izjave. Podatki o obsegu zapuščine so tudi sestavni del sklepa o dedovanju. V primeru spora o obsegu zapuščine nujno sledi napotitev na pravdo (člen 212 ZD). Vse to kaže, da se mora zapuščinsko sodišče ukvarjati z vprašanjem obsega zapuščine in je to vprašanje le del celotnega dokaznovanja in ugotavljanja v zapuščinskem postopku. V danem primeru pregled spisa pokaže, da se sodišče prve stopnje sploh ni ukvarjalo z vprašanjem ugotavljanja dejstev v zvezi z obsegom zapuščine. V zapisnikih o zapuščinskih obravnavah ni nobene omembe o tem, da bi se tega vprašanja sploh dotaknilo in nikjer tudi ni zapisano, da bi v tej smeri poskušalo dobiti izjave prizadetih dedičev. Obseg zapuščine je očitno vneslo v izpodbijani sklep o dedovanju le ob upoštevanju zemljiškoknjižnih podatkov, kar pa je nedvomno enostransko ugotavljanje tovrstnih dejstev.

Ko so torej dejstva o obsegu zapuščine ostala v postopku na prvi stopnji povsem neraziskana, je gotovo potrebno priznati tehtnost sedanji pritožbi pritožnika F.V., ki smiselno trdi, da je imel in ima namen uveljavljati izločitveni zahtevek iz zapuščine. V kolikor bi sodišče prve stopnje v postopku na prvi stopnji sprejelo izjave dedičev o obsegu zapuščine, bi se vprašanje obstoja izločitvenega zahtevka pritožnika gotovo pojavilo že na prvi stopnji. V primeru spora med dediči v tej smeri, bi bilo potrebno napotiti dediče na pravdo in zapuščinski postopek prekiniti ter odločati o delitvi zapuščine šele po ugotovitvi obstoja uveljavljanih pravic navedenega dediča do zapuščine.

Vse to bo moralo storiti sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku s tem, da se bo moral pritožnik določno izjaviti, v kolikšnem obsegu uveljavlja svoj izločitveni zahtevek in na kakšni osnovi. Zaradi potrebne dopolnitve dejanskega stanja pa je bilo utemeljeno izpodbijani sklep o dedovanju razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (člen 370 v zvezi s členom 380 Zakona o pravdnem postopku - ZPP in členom 163 ZD).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil. Določbe ZPP je pritožbeno sodišče uporabilo kot pravna pravila.