Jedro

Ugotovljena visoka stopnja alkoholiziranosti obdolženca je tista okoliščina, ki utemeljuje izrek nepogojne zaporne kazni.

Izrek

Pritožbo obdolženega S. P. se z a v r n e kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Obdolženi S. P. je dolžan plačati 35.000,00 SIT povprečnine.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženi S. P. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po I. odstavku 325. člena KZ. Izrečeni sta mu bili glavna kazen treh mesecev zapora in stranska kazen prepoved vožnje motornega vozila "B" kategorije na dobo šestih mesecev. Odločeno je še bilo, da je dolžan plačati stroške kazenskega postopka v višini 91.148,00 SIT in na 40.000,00 SIT odmerjeno povprečnino. Proti takšni odločitvi se je obdolženi pravočasno pritožil. V svoji laično pritožbi uveljavlja, kot navaja, vse štiri pritožbene razloge, izrecno in tudi smiselno pa izpodbija le odločitev o kazni in stroškovni del sodbe. Sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi tako, da mu zniža izrečeno zaporno kazen in ga oprosti vseh stroškov kazenskega postopka. Pritožba ni utemeljena. Tudi po presoji pritožbenega sodišča so vsi dokazi, izvedeni pred sodiščem na prvi stopnji, vključno z zagovorom obdolženca, v katerem izrecno priznava krivdo za prometno nesrečo in njene posledice (kar tudi močno obžaluje), pravilno ocenjeni. Tudi ob predpostavki oškodovankinega slabšega zdravstvenega stanja, kot je to opisano v pritožbi,ni dvoma,da je nastanek hude telesne poškodbe oškodovanke posledica obdoženčevega ravnanja - povzročitve prometne nesreče, zaradi česar je bil povsem utemeljeno spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja. Glede na pritožbene navedbe je sodišče druge stopnje primernost izrečene kazenske sankcije presojala predvsem z vidika ugotovljeno visoke stopnje obdolženčeve alkoholiziranosti in zaključilo, da je izrečena kazenska sankcija povsem primerna, saj je ravno stopnja obdolženčeve alkoholiziranosti tista okoliščina, ki nasprotuje spremembi kazni v njegovo korist, kar velja izrecno tudi za izrečeno stransko kazen. Kar pa zadeva pritožbeno obrazlaganje slabih premoženjskih razmer obdolženca in iz tega izvirajočo zahtevo po oprostitvi plačila stroškov kazenskega postopka, pa je potrebno poudariti, da iz kazenskega spisa niso razvidne okoliščine, ki bi utemeljevale stroškovno bremenitev proračuna. Obdolženi ne zatrjuje, da je pridobitno nesposoben, pritožbeno sodišče pa mu tudi ne verjame, da v dobi 21. stoletja dela pri kmetu kot (sam zatrjuje) hlapec, torej izključno za hrano in streho. Dejstvo, da bi si obdolženi ob poplavi ponudb osnovnih del (glede na njegovo izobrazbo), če bi res delal le za golo preživetje, lahko poiskal primerno službo in reden vir dohodkov, pa tega ni storil oziroma za to očitno nima potrebe. Glede na to, da je mlad in za delo sposoben ter da tudi nima preživninske obveznosti do svojega otroka, ki je že polnoleten, je torej sposoben tudi plačila po sodišču prve stopnje naloženih stroškov, vključno s povprečnino. Zaradi vsega povedanega in ker tudi uradni preizkus izpodbijane sodbe ni pokazal nepravilnosti, na katere je dolžno sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo obdolženca zavrniti kot neutemeljeno in odločiti, kot izhaja iz izreka te sodbe. Obdolženi s pritožbo ni uspel,zato mora plačati povprečnino, kot edini strošek pritožbenega sodišča. Njena višina je odmerjena skladno s kratkotrajnostjo in sorazmerno nezapletenostjo pritožbenega postopka in glede na zgoraj ugotovljeno in obrazloženo pridobitno sposobnost obdolženca.