12. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., na prestajanju kazni zapora v ZPKZ Z. pri Z., na seji senata dne 28. januarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 24/2002 z dne 27. 3. 2002 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I K 651/97 z dne 3. 10. 2001 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S prvostopenjsko sodbo je bil pritožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju KZ), kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena KZ in kaznivega dejanja velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 212. člena KZ. Izrečena mu je bila enotna kazen šestih let zapora, naloženo vračilo protipravno pridobljene premoženjske koristi in plačilo stroškov kazenskega postopka. Pritožbi pritožnikovega zagovornika je višje sodišče deloma ugodilo. Prvostopenjsko sodbo je spremenilo tako, da je obtožbo, ki je pritožniku očita storitev kaznivega dejanja velike tatvine po 3. točki prvega odstavka 212. člena KZ, zavrnilo iz razloga po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP). Enotno izrečeno kazen zapora šestih let je višje sodišče znižalo na pet let in dva meseca zapora ter v preostalem delu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, napačno uporabo materialnega in procesnega prava ter številne kršitve Ustave: 2. člena, drugega odstavka 3. člena, prvega odstavka 5. člena, prvega in drugega odstavka 14. člena, drugega in tretjega odstavka 19. člena, 22. člena, prvega odstavka 23. člena, drugega odstavka 28. člena, prve, druge in tretje alineje 29. člena, 125. člena in četrtega odstavka 153. člena Ustave. Pritožnik je predlagal, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo obravnava prednostno in na podlagi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) zadrži izvršitev izpodbijanih odločb. Predlagal je tudi predčasno obravnavo ustavne pritožbe na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS, ker naj bi bile zatrjevane kršitve očitne in naj bi mu nastale nepopravljive posledice. Ker pa naj bi šlo tudi za posebno utemeljen primer, je pritožnik predlagal, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo obravnava na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZUstS. Pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijanih aktov in vrnitev zadeve v novo odločanje.

B.

3.Ustavno sodišče je vpogledalo spis Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I K 651/97.

4.Ustavna pritožba se po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po določbi drugega odstavka citiranega člena lahko Ustavno sodišče pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

5.Zoper pravnomočno sodbo je po določbi četrtega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št, 63/94 in nasl. − ZKP) dopustno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je to izredno pravno sredstvo vložil, vendar predlaga, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo obravnava pred izčrpanjem izrednega pravnega sredstva, saj naj bi bile zatrjevane kršitve očitne, nastajale naj bi mu tudi nepopravljive posledice.

6.Ustavno sodišče ugotavlja, da eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev za predčasno obravnavanje ustavne pritožbe ni podan. Zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki naj bi bile storjene z izpodbijano pravnomočno sodbo, namreč niso očitne. Pojem očitnosti kršitve je Ustavno sodišče opredelilo že v sklepu št. Up-62/96 z dne 11. 4. 1996 (OdlUS V, 68), v katerem je navedlo, da "očiten" pomeni takšen, ki ga ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu, ker vse okoliščine, zdrava pamet in vse izkušnje brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja izključujejo vsako možnost drugačnega sklepanja. Po presoji pritožnikovih navedb in vsebine izpodbijanih sodnih odločitev z vidika zatrjevanih kršitev človekovih pravic Ustavno sodišče ugotavlja, da pritožnikov primer ni takšen.

7.Pogoji za predčasno obravnavo ustavne pritožbe niso izpolnjeni, saj očitnost zatrjevanih kršitev, kot eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev, ni podana. Za predčasno obravnavo ustavne pritožbe morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja. Glede morebitne kršitve pravice do obrambe, pa pritožnik to uveljavlja tudi v zahtevi za varstvo zakonitosti.

8.Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana in ker niso izpolnjeni pogoji za predčasno obravnavo ustavne pritožbe zoper pravnomočno sodbo po drugem odstavku 51. člena ZUstS, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo. Po izčrpanju zahteve za varstvo zakonitosti lahko pritožnik ob izpoljnjevanju ostalih procesnih predpostavk vloži novo ustavno pritožbo.

9.Glede zatrjevanih očitkov kršitve 2., 3., 5., 125. in 153. člena Ustave je treba pritožniku pojasniti naslednje. V postopku odločanja o ustavni pritožbi Ustavno sodišče presoja, ali so bile z izpodbijanim posamičnim aktom kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker navedeni členi Ustave ne vsebujejo takih določb, se v presojo o obstoju teh kršitev Ustavno sodišče ne spušča.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in na podlagi šeste alineje prvega odstavka 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer