Jedro

Stranka mora predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, sicer je vloga nepopolna. Sodišču pred zavrženjem nepopolne vloge, če jo je vložil odvetnik, stranke ni treba pozivati na dopolnitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožeča stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je tožnik izjavo o premoženjskem stanju podal v skladu z veljavno zakonodajo, ki nikjer ne določa, da je treba izjavo podati na obrazcu ZST-1, ampak je izjava o premoženjskem stanju lahko predložena tudi v drugi obliki. Takšno izjavo je tožnik podal v predlogu za taksno oprostitev, vloga pa je bila popolna, saj je tožnik podal vse relevantne podatke glede oprostitve plačila sodnih taks. V kolikor je bilo prvostopno sodišče v dvomu glede resničnosti navedb, bi lahko v skladu s 4. odst. 12. čl. ZST-1 podatke preverilo samo po uradni dolžnosti, saj dejstva v predlogu niso bila pavšalno navedena. Tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Stranka mora predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov v skladu z 2. odst. 12. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki je začel veljati 1.10.2008, sicer je vloga nepopolna (1. odst. 108. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

V obravnavani zadevi je tožeča stranka po pooblaščencu dne 30.9.2009 vložila tožbo zaradi plačila odškodnine skupaj s prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks. Temu predlogu (prošnji), kot izhaja iz podatkov spisa, ni priložila izjave o premoženjskem stanju zase in svoje družinske člane. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da vloga – predlog za oprostitev plačila sodnih taks ni popoln. Pravilno pa je nadalje tudi obrazložilo, da je skladno z 2. odst. 108. čl. ZPP, ki velja za vse vloge, vložene pri sodišču po 1.10.2008, sodišču pred zavrženjem nepopolne vloge, če jo je vložil odvetnik, stranke ni treba pozivati na dopolnitev. Pritožbene navedbe, da je tožeča stranka podala izjavo o premoženjskem stanju v skladu z veljavno zakonodajo, niso utemeljene, saj je tožeča stranka v okviru vložene tožbe z dne 30.9.2009 glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks navedla le, da je tožnik študent gradbeništva, ki nima lastnih dohodkov, zato ga s svojimi skromnimi prispevki preživljajo starši, s plačilom sodne takse pa bi bilo tožnikovo preživljanje hudo ogroženo. Ker tožnik zahtevane ustrezne izjave o premoženjskem stanju ni predložil niti na obrazcu ZST-1 niti z enako zahtevano vsebino v kakšni drugi ustrezni obliki, je prvostopenjsko sodišče predlog za oprostitev plačila sodnih taks upravičeno zavrglo v skladu z 2. odst. 108. čl. ZPP. Tožeča stranka je po pooblaščencu naknadno, dne 19.10.2009, res predložila zahtevano dokumentacijo, a je to storila istega dne, ko ji je že bil vročen izpodbijani sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče zavrglo njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks, posledično pa je bil tožeči stranki vročen tudi plačilni nalog za plačilo sodne takse. Tožeča stranka je ustrezno dokumentacijo predložila prepozno, saj bi jo morala predložiti že ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks dne 30.9.2009. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na to, da bi sodišče zahtevane podatke o premoženjskem stanju lahko pridobilo samo, saj je možnost, ki jo predvideva 4. odst. 12. člena ZST-1, predvidena zgolj za primer, da je vložena popolna vloga za oprostitev plačila sodnih taks (s priloženo izjavo o premoženjskem stanju), sodišče pa bi dvomilo v resničnost podatkov, ki jih je v izjavi navedla stranka. Domneva se namreč, da so izjava in dejstva, ki so v premoženjski izjavi navedena, resnična. Če se kasneje izkaže, da temu ni tako, lahko sodišče svoj sklep v zvezi z oprostitvijo razveljavi, stranka pa mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena (3. odst. 13. čl. ZST-1). Ker niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zv. s 1. odst. 366. čl. ZPP), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. v zv. s 353. čl. in 1. odst. 366. čl. ZPP).