Jedro

Prvi tožnik v obravnavani zadevi le ponovi svojo zahtevo za izbris upravnika iz registra upravnikov. Pri tem sodišče šteje, da samo poimenovanje zahtevka (preklic registracije oziroma izbris upravnika iz registra) ni bistveno, saj gre v obeh primerih za enako zahtevo, torej da se družba B. d.o.o. izbriše iz registra kot upravnik stanovanjske stavbe na naslovu .... Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove vloge pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in (pravno relevantno) dejansko stanje, glede na tisto, ki je obstajalo v času prvega odločanja, ostala nespremenjena.

Po določbi prvega odstavka 167. člena SZ-1 lahko predlog za vpis večstanovanjske stavbe v register upravnikov ter vpis sprememb registrskih podatkov predlagata le upravnik oziroma predsednik skupnosti lastnikov, ki je vpisana v sodni register. SZ-1 torej etažnim lastnikom ne priznava lastnosti strank v postopku vpisa (enako tudi izbrisa oziroma vpisa sprememb) upravnika v register upravnikov. Pravne koristi v konkretnem postopku pa tožnici ne priznava niti kakšen drug materialni predpis.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Upravna enota A. zavrgla zahtevo tožnikov za izbris upravnika B. d.o.o., iz registra upravnikov. Posebni stroški v postopku niso nastali.

2. Iz obrazložitve sledi, da je organ ob pregledu zbirk dokumentarnega gradiva ugotovil, da mu je bila dne 5. 1. 1998 za vpis v register upravnikov posredovana Pogodba o upravljanju stanovanjske hiše na naslovu .... V skladu z veljavnimi predpisi je dne 7. 1. 1998 o tem izdal potrdilo. Prvi tožnik je dne 12. 1. 1998 vložil zahtevek za preklic registracije pogodbe z upravnikom, ki ga je organ zavrgel, na podlagi odločitve drugostopnega organa pa je v ponovljenem postopku zahtevek z odločbo št. 36200-001/98-32/3 z dne 21. 3. 2002 zavrnil. Prvi tožnik je navedeni vpis v register upravnikov v naslednjih letih še večkrat izpodbijal, in sicer je dne 20. 12. 2007 vložil predlog za obnovo postopka, dne 10. 1. 2009 pa je vložil nov zahtevek za razveljavitev vpisa upravnika v register upravnikov, ki je bil s sklepom z dne 17. 3. 2009 zavržen na podlagi 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Odločitev je potrdilo Ministrstvo za okolje in prostor, Upravno sodišče pa je tožbo zavrnilo. Dne 8. 6. 2011 je prvi tožnik znova vložil zahtevo za izbris upravnika B. d.o.o., ki jo je upravni organ zavrgel s sklepom z dne 19. 7. 2011. Glede na navedeno je bilo treba ob upoštevanju procesnih predpostavk, ki jih določa 129. člen ZUP, vlogo tožnikov zavreči, saj je bilo o istem vprašanju že pravnomočno odločeno. Prvi tožnik je namreč do danes vložil že več zahtevkov z enako vsebino, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se zahtevek opira, pa se nista spremenila.

3. Drugostopni organ je pritožbo zavrnil in pritrdil razlogom prvostopnega organa. Tožnika v vlogi za izbris upravnika nista navedla novih dejstev in dokazov, ki bi lahko bili podlaga za drugačno odločitev organa prve stopnje. Še vedno zatrjujeta, da pri vpisu niso bila upoštevana določila 22. in 27. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ), saj naj organ ne bi upošteval okoliščine, da pogodba z dne 4. 12. 1997 ni bila sprejeta s 100% večino etažnih lastnikov. Navedene trditve so enake, kot sta jih navajala v vlogi z dne 12. 1. 1998. V nadaljevanju pojasni še pravilno razumevanje relevantnih določb takrat veljavnega SZ, ki so bile podlaga za vpis upravnika v register upravnikov.

4. Tožnika vlagata laično tožbo in v njej smiselno predlagata odpravo izpodbijanega sklepa. Vztrajata, da je bil vpis družbe B. d.o.o. v register upravnikov nezakonit, saj lastniki objekta na naslovu ... na nobenem zboru lastnikov B. d.o.o. niso imenovali za upravnika. Kdor želi dokazati drugače, naj dostavi zapisnik zbora lastnikov. Na Upravni enoti A. so opustili dolžno ravnanje, ker niso preverili vsebine pogodbe niti podpisov na njej. S sklenitvijo pogodbe z dne 7. 3. 2005 je vpis postal ničen. Očitno je, da B. prikriva dejstva, saj se sklicuje na pogodbo, ki že več kot 10 let ne velja več. Upravnemu organu je bilo razloženo, da je z zamenjavo pogodbe nastalo popolnoma novo stanje, ki pa ga organ noče videti. Po mnenju tožnikov bi bil organ dolžan družbo B. d.o.o. pozvati, da se izkaže z verodostojnimi listinami. Zamenjavo pogodbe je spregledalo tudi ministrstvo, ki v celoti ponavlja ugotovitve prvostopnega organa. Tožnika od sodišča zahtevata, da pridobi zapisnik zbora lastnikov o imenovanju upravnika, zapisnik zbora lastnikov o pogodbah z dne 4. 12. 1997 in 7. 3. 2005, sklep predsednika zbora o vpisu v sodni register ter odločbo o vpisu v register upravnikov.

5. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Organ je svojo odločitev oprl na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, na podlagi katere najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če je o isti upravni zadevi že bilo pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.

8. Ni sporno, da je bila zahteva prvega tožnika za preklic registracije pogodbe z družbo B. d.o.o. zavrnjena z odločbo prvostopnega upravnega organa z dne 21. 3. 2002, ki je postala pravnomočna. Spora torej ni, da prvi tožnik v obravnavani zadevi le ponovi svojo zahtevo za izbris upravnika iz registra upravnikov. Pri tem sodišče šteje, da samo poimenovanje zahtevka (preklic registracije oziroma izbris upravnika iz registra) ni bistveno, saj gre v obeh primerih za enako zahtevo, torej da se družba B. d.o.o. izbriše iz registra kot upravnik stanovanjske stavbe na naslovu .... Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove vloge pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in (pravno relevantno) dejansko stanje, glede na tisto, ki je obstajalo v času prvega odločanja, ostala nespremenjena. Tožnik v zahtevi, enako pa tudi v tožbi, ponavlja razloge, zakaj je bil po njegovem vpis družbe B. d.o.o. v register upravnikov nezakonit. Ti razlogi pa za odločitev o vpisu oziroma izbrisu upravnika sploh niso relevantni, saj veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi upravnika in pogodbe o upravljanju nista predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register upravnikov (enako tudi sodba Upravnega sodišča I U 1792/2013 z dne 20. 5. 2014). To pa posledično pomeni, da se pravno relevantno stanje v zadevi ni spremenilo, spremenjena pa tudi ni pravna podlaga, na kateri temelji odločitev. V letu 2003 je sicer začel veljati nov Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1), ki pa pogojev za vpis oziroma izbris upravnika iz registra upravnikov vsebinsko ni spremenil. Tudi po novem zakonu je vpis v register upravnikov le deklaratorne narave. Ne vpis ne izbris namreč nimata konstitutivnih učinkov, ampak gre le za evidentiranje dejstev, ki se vpisujejo v register na podlagi listin, ki morajo biti priložene predlogu.

9. V zvezi s tožbo druge tožnice pa sodišče ugotavlja, da slednja po podatkih upravnih spisov pred vložitvijo vloge, ki je bila zavržena z izpodbijanim sklepom, ni vložila predloga za izbris družbe B. d.o.o. iz registra upravnikov. Zakonski pogoji iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP za zavrženje vloge v delu, ki se nanaša nanjo, torej niso izpolnjeni. Kljub temu pa sodišče sklepa v tem delu ni odpravilo, saj je odločitev o zavrženju pravilna, utemeljena pa je na drugi pravni podlagi. Po določbi prvega odstavka 167. člena SZ-1 lahko predlog za vpis večstanovanjske stavbe v register upravnikov ter vpis sprememb registrskih podatkov predlagata le upravnik oziroma predsednik skupnosti lastnikov, ki je vpisana v sodni register. Sedaj veljavni SZ-1 torej etažnim lastnikom ne priznava lastnosti strank v postopku vpisa (enako tudi izbrisa oziroma vpisa sprememb) upravnika v register upravnikov. Pravne koristi v konkretnem postopku pa tožnici ne priznava niti kakšen drug materialni predpis. V obravnavanem postopku se namreč le evidentiranjo dejstva, ki se vpisujejo v register na podlagi listin, ki morajo biti predložene predlogu za vpis, med drugim tudi pogodba o opravljanju upravniških storitev. Vpis v register upravnikov tako nima pravnih posledic za etažnega lastnika, saj ne vpliva na veljavnost oziroma izvrševanje pogodbe o opravljanju upravniških storitev (enako tudi sodba Upravnega sodišča U 2027/2008 z dne 23. 4. 2009). Razveljavitev pogodbe o opravljanju upravniških storitev bi lahko tožnika zahtevala le v pravdnem postopku, posledično pa bi lahko prišlo tudi do sprememb v registru upravnikov.

10. Ker je treba po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek, to pomeni, da s potekom navedenega prekluzivnega roka tožnik praviloma izgubi pravico do nadaljnjih tožbenih navedb, zato se ne more sklicevati na dopolnitev tožbe, ki je bila vložena po preteku roka za njeno vložitev. Sodišče zato navedb v dopolnitvi tožbe z dne 19. 8. 2016 in hkrati predloženih listin ni obravnavalo.

11. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.