Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožba, s katero preživninski zavezanec izpodbija očetovstvo, ni in ne sme biti ovira za izpolnjevanje njegove preživninske obveznosti.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.
1. Sodišče prve stopnje je mladoletno A. Š. zaupalo v varstvo in vzgojo K. K.. Tožencu je določilo preživninsko obveznost v simbolični višini 15,00 EUR. Odločilo je, da se stiki med mladoletno A. Š. in njenim očetom ne določijo.
2. Proti sodbi vlaga pritožbo toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge in sodišču predlaga, naj sodbo spremeni tako, da preživninska obveznost ne bo določena ter da se obenem določijo stiki med tožencem in mladoletno hčerko. Navaja, da se nahaja v zaporu in tudi preživnine v znesku 15,00 EUR mesečno ni sposoben plačevati. Meni, da tudi ni prav, da sodišče ni določilo stikov, saj bi bili stiki v otrokovo korist. Po drugi strani pa zakonita zastopnica celo onemogoča stike z otrokom in babico, mamo toženca. Sodišče naj bi tudi spregledalo, da je bila 15. 10. 2010 vložena nasprotna tožba, s katero toženec izpodbija očetovstvo. Ker sodišče o tem ni odločilo, naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Preživnina, ki jo je določilo sodišče, je simbolična. Ugotovljeno je bilo, da tožnik v zaporu lahko v okviru delovne terapije zasluži 64,40 EUR. Simbolično preživnino v višini 15,00 EUR je torej sposoben plačevati. Pritožba, ki pavšalno trdi drugače, je torej neutemeljena.
6. Pritožba trdi, da bi moralo sodišče odločiti o nasprotni tožbi, s katero izpodbija očetovstvo. To ne drži. Takšna tožba ne more in ne sme biti ovira za odločanje o preživnini. Dokler ima toženec status očeta, je preživninski zavezanec (123. člen ZZZDR). Pri tem tudi ne gre za predhodno vprašanje. Toženec namreč status očeta ima. Torej ne gre za dejansko vprašanje, ki bi ga bilo šele treba ugotoviti.
7. Pritožbeno sodišče soglaša z vsebinskimi razlogi, ki utemeljujejo odločitev, da bi bili stiki otroka s tožencem v njegovo škodo. Pritožba odločitev napada zgolj pavšalno. Na pavšalen pritožbeni očitek pa ni mogoče dati vsebinskega odgovora.
8. Trditev, da naj bi tožnica preprečevala stike med hčerko in njeno babico, mamo toženca, so za odločitev v tej zadevi irelevantne. Tudi stari starši imajo pravico do stikov z otrokom, vendar to ni predmet tega postopka.
9. Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP(1)).
10. Ker tožeča stranka z vložitvijo odgovora na pritožbo v ničemer ni mogla spremeniti svojega pravnega položaja, stroški za to vlogo niso bili potrebni. V skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče odločilo, da tožeči stranki teh stroškov ne prizna in jih mora kriti sama.
(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007).