Jedro

V obravnavanem predsodnem postopku je bilo sicer pravilno ugotovljeno, da se dejansko stanje glede zavarovalne dobe, ki jo je pokojni dopolnil pri slovenskem nosilcu zavarovanja, ni spremenilo. Vendar pa sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da se je spremenila pravna podlaga, saj je 1. 1. 2013 začel veljati ZPIZ‑2. Čeprav ZPIZ-2 v odnosu na ZPIZ-1 zaostruje pogoje za vdovsko pokojnino tako na strani umrlega zavarovanca, kot zavarovanih družinskih članov, za pritožbeno rešitev zadeve to ni odločilno. Navedena pravna in dejanska vprašanja, vključno zaradi zatrjevanja slabšega zdravstvenega stanja bo v ponovljenem upravnem postopku razčistila in se do njih vsebinsko opredelila tožena stranka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu zahtevku, odpravilo odločbo št. ... z dne 13. 6. 2018 in sklep št. ... z dne 9. 3. 2018 o zavrženju vloge ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Zaključilo je, da v obravnavani zadevi ni bilo pogojev za postopanje po 4. točki 1. odst. 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku1 (ZUP).

2. Sodbo izpodbija tožnica zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava. Predlaga ugodno rešitev pritožbe.

V laični vlogi povzema potek predsodnega postopka. Izpodbijanih upravnih aktov ne priznava, ker sta napačna, saj naj bi sprožila obnovo postopka za pridobitev pravice do vdovske pokojnine. Pritožbo opira na medicinski izvid, ki kaže, da se ji je zdravstveno stanje poslabšalo. Potrebno je obravnavati nove izvide.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica se pritožuje zoper ugoditveno sodbo, saj sta izpodbijana upravna akta o zavrženju vloge odpravljena in zadeva vrnjena toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Kljub temu pritožbeno sodišče ni postopalo po 352. členu v zvezi s 343. členom Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP). Zoper izpodbijano kasatorno sodno odločbo je potrebno dopustiti pritožbo že zato, ker gre v socialnih zadevah praviloma za spor polne jurisdikcije. V primeru odprave upravnih aktov je glede na 2. odst. 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) sodišče načeloma dolžno samo meritorno odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.

5. Ker pritožba nima relevantnih dejanskih ali procesno pravnih očitkov, je sodišče izpodbijano sodbo v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP preizkusilo le iz razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Torej zaradi bistvenih kršitev procesnega prava iz 2. odst. 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Ugotavlja da do navedenih nepravilnosti v konkretnem primeru ni prišlo.

6. Glede na 11. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju4 (ZPIZ-2) se pravice uveljavljajo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Toženi zavod, ki je nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po prejemu zahteve za priznanje pravice, najprej preizkusi, ali je vsebinsko odločanje sploh dopustno. Če je v zadevi že bila izdana zavrnilna odločba, pa se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila, mora zahtevo po 4. odst. 129. člena ZUP-a zavreči, saj ponovno vsebinsko reševanje ni dopustno.

7. V obravnavanem predsodnem postopku je bilo sicer pravilno ugotovljeno, da se dejansko stanje glede zavarovalne dobe, ki jo je pokojni dopolnil pri slovenskem nosilcu zavarovanja, ni spremenilo. Vendar pa sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da se je spremenila pravna podlaga, saj je 1. 1. 2013 začel veljati ZPIZ‑2. Čeprav ZPIZ-2 v odnosu na ZPIZ-1 zaostruje pogoje za vdovsko pokojnino tako na strani umrlega zavarovanca, kot zavarovanih družinskih članov, za pritožbeno rešitev zadeve to ni odločilno. Navedena pravna in dejanska vprašanja, vključno zaradi zatrjevanja slabšega zdravstvenega stanja bo v ponovljenem upravnem postopku razčistila in se do njih vsebinsko opredelila tožena stranka.

8. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS št. 2/2004 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.