Jedro

Če je zamudna sodba razveljavljena zaradi napačne ugotovitve prvega sodišča o nevloženem odgovoru na tožbo, ni razlogov, da bi moral v novem sojenju o zadevi odločati drug sodnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem obsodilnem in stroškovnem delu (točka 1 in 3 izreka) razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine in toženi stranki naložilo v plačilo 2.000,00 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka 1. izreka). V presežku je zahtevek zavrnilo (točka 2. izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo še pravdne stroške v višini 99,07 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka 3. izreka).

Proti zamudni sodbi vlaga pritožbo tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, in sicer drugemu sodniku, ker si je razpravljajoča sodnica že oblikovala pravno mnenje. Navaja, da je pri prvem sodišču pravočasno (14.11.2008) vložila odgovor na tožbo, kar dokazuje z njegovim izvirnikom, opremljenim s potrdilom oziroma žigom prvega sodišča o prejemu. Za izdajo zamudne sodbe ni izpolnjena temeljna predpostavka – opustitev vložitve odgovora na tožbo s strani tožene stranke. Že zato jo je treba razveljaviti in je nepomembno, da tožba tudi ni bila sklepčna in da je napačna odločitev o stroških.

Tožeča stranka je odgovorila na vročeno pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev, podrejeno nasprotuje predlogu za ponovno odločanje pred drugim sodnikom.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon (318. člen ZPP). Prvi od njih je, da tožena stranka v roku tridesetih dni (277. člen ZPP) ne odgovori na tožbo (1. odstavek 318. člena ZPP).

Pritožnik trdi in dokazuje, da je v obravnavanem primeru odgovor na tožbo vložil pravočasno in da je zato sodba izdana v nasprotju s 318. členom ZPP. S tem uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti. Zato so navedbe tožnika iz odgovora na pritožbo o pomanjkljivih in napačnih pritožbenih razlogih nepomembne in tudi zmotne.

Prvo sodišče je na podlagi 2. odstavka 345. člena ZPP preverilo pritožbene trditve o pravočasno vloženem odgovoru na tožbo. Potrdilo je, da je bil vložen pravočasno in pojasnilo, da je do izdaje zamudne sodbe prišlo, ker je bil pomotoma vložen v napačen spis, in sicer pod opr. št. VI P 2653/2008, kar je samo ugotovilo šele ob vložitvi pritožbe (uradni zaznamki na rednih številkah 6 in 13 A).

Izkaže se, da so pritožbene trditve o pravočasno vloženem odgovoru na tožbo utemeljene. Kot je razvidno iz prejemnega žiga, ga je sodišče prejelo 14.11.2008 (redna številka 5), kar je glede na zakonsko predvideni tridesetdnevni rok pravočasno. Tožena stranka je namreč prejela tožbo s pozivom za odgovor nanjo dne 18.10.2009 (vročilnica na redni številki 2).

Glede na navedeno predpostavka iz 1. odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe ni bila izpolnjena. Ker jo je prvo sodišče vseeno izdalo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 7. točke 2. odstavka ZPP. Pritožbeno sodišče navedene procesne kršitve, ki bo v nadaljevanju terjala izvedbo kontradiktornega postopka, ne more odpraviti samo. Zato je na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo v obsodilnem in stroškovnem delu, to je v delih, glede katerih pritožnik na prvi stopnji ni uspel (točka 1. in 3. izreka). V točki 2. izreka pa je sodba (zavrnilni del) postala pravnomočna, ker se tožeča stranka ni pritožila, tožena pa v tem delu za pritožbo nima pravnega interesa.

V navedenem obsegu je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje. Razlogov za odredbo, da bi o zadevi odločal drug sodnik (356. člen ZPP) ni našlo. Zamudna sodba se izdaja le na podlagi trditvene in dokazne podlage tožeče stranke, ker se šteje, da jih tožena stranka priznava kot resnične. V ponovljenem sojenju pa bo moralo prvo sodišče najprej vročiti pravočasno vloženi dogovor na tožbo tožeči stranki, nato izvesti s strani obeh strank predlagane dokaze, jih oceniti in o zadevi po celoviti oceni celotnega procesnega gradiva in na podlagi uspeha celotnega postopka o zadevi meritorno odločiti. Pritožnik bo imel zato vse možnosti, da bo morebitno izoblikovano sodnikovo mnenje, prvotno sprejeto le na podlagi navedb tožeče stranke, v nadaljevanju v kontradiktornem postopku omajal. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP).