20. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž. na seji senata dne 2. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 1672/2002 z dne 17. 12. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. II P 622/2001 z dne 7. 3. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku ugotovilo, da sta ustavna pritožnika (v pravdi toženca) motila posest tožeče stranke, jima naložilo vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in pod pretnjo denarne kazni prepovedalo bodoče posege v posest. Višje sodišče je sklep potrdilo.

2.V ustavni pritožbi pritožnika izpodbijata navedeni sodni odločbi in zatrjujeta kršitev 14. in 22. člena Ustave. Menita, da tožeča stranka glede na ugotovljeno dejansko stanje ne more uživati posestnega varstva. Sodišči naj bi ju v primerjavi z drugimi državljani v pravno in dejansko identičnih situacijah obravnavali neenakopravno, saj naj bi tožeča stranka vse identične motenjske pravde, ki jih je obravnavalo drugo pristojno sodišče, tj. Okrajno sodišče na Ptuju, izgubila.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku in v postopku z ustavno pritožbo ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter pri ugotovitvi dejanskega stanja. Skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče preizkusi ustavno pritožbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnika ne izkažeta.

4.Z vidika zatrjevane kršitve 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, bi bil lahko pomemben očitek pritožnikov, da sta sodišči v njunem primeru odločali drugače, kot sicer odločata v pravno in dejansko identičnih situacijah. Vendar je njun očitek o odstopu od ustaljene sodne prakse povsem pavšalen. Pritožnika navajata le, da je Okrajno sodišče v Mariboru v njunem primeru odločilo drugače, kot sicer v pravno in dejansko identičnih primerih odloča Okrajno sodišče na Ptuju, vendar te svoje trditve z ničemer ne izkažeta. Tudi če se je sodna praksa, kot jo zatrjujeta pritožnika, uveljavila pred sodišči prve stopnje, pa odločitev v zadevi pritožnikov, v kateri je na zadnji stopnji odločalo višje sodišče, ne more pomeniti odstopa od sodne prakse. Zgolj dejstvo, da se pritožnika z odločitvijo sodišč ne strinjata, pa za sklep o kršitvi katerekoli človekove pravice ali temeljne svoboščine ne zadostuje.

5.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger