Jedro

Sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo ugotovilo, da je tožena stranka sporne poslovne prostore konec junija 2018 zapustila in se vanje ob začetku nove sezone septembra 2018 ni več vrnila. Tožena stranka torej ne zaseda več poslovnih prostorov, katerih izpraznitev je zahtevala tožeča stranka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni izprazniti in izročiti izpraznjen predmet najema – večnamenski prostor v 4. nadstropju zahodnega trakta zgradbe na Ulica ..., s katerim upravlja tožeča stranka, in ki obsega enoten večnamenski prostor, pomožen prostor za skladiščenje in pripravo hrane, zunanjo teraso ter skupen hodnik in sanitarna prostora, ki služijo tudi prostoru za vaje, prost oseb in stvari last toženke, v posest tožnici, v stanju, v kakšnem ga je prejela, da ne bo izvršbe,“ (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati pravdne stroške v višini 684,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je vložila predlog za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov z odstopom od najemne pogodbe in zahtevo za izpraznitev poslovnih prostorov. V postopku je bilo sporno, ali je tožeča stranka z dopisom z dne 29. 11. 2017 (A7) od najemne pogodbe, sklenjene med strankama, odstopila. Nato pa je tožeča stranka na naroku za glavno obravnavo sodišče prve stopnje obvestila, da je tožena stranka sporne poslovne prostore konec junija 2018 zapustila in se vanje ni več vrnila. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da sodišče odloča po stanju na dan zadnje glavne obravnave, je pravilno. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo ugotovilo, da je tožena stranka sporne poslovne prostore konec junija 2018 zapustila in se vanje ob začetku nove sezone septembra 2018 ni več vrnila. Ker torej tožena stranka ne zaseda več poslovnih prostorov, katerih izpraznitev je zahtevala tožeča stranka, ji sodišče izpraznitve le-teh ne more več naložiti, saj je tisto, kar je tožeča stranka zahtevala, že izpolnila. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo.

7. Posledično se izkaže, da pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje, ali je tožeča stranka od najemne pogodbe odstopila, ali jo je odpovedala, niso več pravno relevantne. Zato pritožbeno sodišče nanje ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdilo (353. členom ZPP).