Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cp 2532/2015

ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.2532.2015 Civilni oddelek

ničnost prodajne pogodbe nedopusten predmet pogodbe etažna lastnina razpolaganje z etažno lastnino nastanek etažne lastnine vzpostavitev etažne lastnine razdružitev solastnine sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino preoblikovanje skupnih delov pogodba o razdružitvi solastnine navidezna solastnina dejanska etažna lastnina dogovor o delitvi rabe nepremičnine spor glede skupnih delov prodajna pogodba glede skupnih delov
Višje sodišče v Ljubljani
18. november 2015

Povzetek

Sodišče je razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe. Pritožba tožnice se je utemeljila na trditvah o kršitvi pravice do zasebne lastnine in napačni interpretaciji dejanske etažne lastnine. Sodišče je ugotovilo, da je potrebno v novem sojenju razjasniti, ali gre za dejansko etažno lastnino ali solastnino ter ali so bili skupni prostori pravilno opredeljeni.
  • Ugotovitev, ali je bila vzpostavljena dejanska etažna lastnina ali ohranjena solastnina.Ključno je, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh lastnikov.
  • Pravica do zasebne lastnine in njena zaščita v primeru spora med solastniki.Tožnica trdi, da ji je bila kršena pravica do zasebne lastnine, kar je povezano z ugotovitvijo, ali je bila prodaja solastninskega deleža zakonita.
  • Učinki pogodbe o razdružitvi solastnine in njena pravna veljavnost.Ali je bila pogodba o razdružitvi solastnine pravilno obravnavana in ali je imela pravne posledice za tožnico.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pred uveljavitvijo SPZ je etažna lastnina lahko nastala in obstajala kljub temu, da razmerje ni bilo urejeno in zemljiškoknjižno evidentirano, kot sedaj zahteva SPZ. Med temi so tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele in je nastala t. i. dejanska etažna lastnina, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, na enak način pa je tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov.

V vsakem posamičnem primeru je treba ugotoviti, da je bila etažna lastnina res oblikovana. Ne gre za dejansko etažno lastnino, če eden od solastnikov ob odtujitvi svojega solastninskega deleža brez soglasja solastnikov določi, kaj njegov delež predstavlja v naravi, ali če je med solastniki sklenjen dogovor o delitvi rabe nepremičnine.

Ključno za zaključek, ali je bila vzpostavljena dejanska etažna lastnina ali ohranjena solastnina, je, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izvenknjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe št. 302/09 z dne 29. 1. 2009, sklenjene med prvimi tremi toženci in četrto toženko, v delu, ki se nanaša na prodajo cca 30 m2 stanovanjske površine.

2. Tožnica v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Trdi, da ji je bila kršena tudi pravica do zasebne lastnine, zagotovljena v 33. člena Ustave in 1. členu Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Zmotno je stališče izpodbijane sodbe, da sama kvadratura nima pravnih posledic za tožnico kot tretjinsko solastnico stavbe in da bo velikost posameznega dela stavbe pomembna in pravno zavezujoča šele po razdružitvi solastnine in vzpostavitvi etažne lastnine. Razdružitveno funkcijo lahko opravi tudi pogodba o razdružitvi solastnine, ta pa je bila med solastniki sklenjena 16. 6. 2004. Pogodba je v sodbi zmotno obravnavana kot pogodba o izključni uporabi posameznih delov stavbe. Če bi bilo pravilno stališče sodbe, bi solastnik v primeru, ko bi si eden od solastnikov uzurpiral večji solastninski delež, kot mu pripada, ostal brez pravnega varstva. Ni sprejemljivo, da bi mu šla uporabnina in varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice, ne pa tudi varstvo v primeru hujšega posega, kot je prodaja. Dejstvo je namreč, da bo geodet v morebitnem razdružitvenem postopku izhajal iz stanja v naravi, sodišče v nepravdnem postopku pa bo sledilo elaboratu. Drugega varstva kot zahtevek za ničnost pravnega posla prikrajšani solastnik nima. Zato je napačen tudi zaključek, da so prvi trije toženci četrti toženki prodali le tisto, kar so sami pred sklenitvijo pogodbe uporabljali in imeli v posesti. Posest je dejstvo in se ne more prodajati. Predmet prodaje je lastninska pravica. Ker je za preoblikovanje posebnega dela v skupni del in obratno potrebno soglasje vseh solastnikov v obliki, ki je potrebna za pogodbo o medsebojnih razmerjih, je potrebno tudi za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja, soglasje vseh solastnikov. Takega soglasja v obravnavanem primeru ni bilo. Tožnica očita sodišču tudi nepošteno sojenje v nasprotju s 6. členom EKČP. V sodbi sta le delno povzeti izpovedbi prič A. A. in B. B. Priča A. A. je jasno izpovedal, da so ob podpisu pogodbe o razdružitvi za skupne prostore smatrali podstrešje in stopnišče iz veže v prvo nadstropje. Napačen je zaključek o nepristranskosti priče C. C. Tožnica je na naroku obrazloženo podvomila v njegovo verodostojnost. Ni pa razlogov, da kot nepristranska priča ne bi bila obravnavana priča A. A. Dvom v pošteno sojenju se tožnici poraja tudi ob subjektivnih navedbah sodbe, kot so "nesrečne stopnice" in "nesrečna mansardna sobica". Ti deli niso bili nikoli sestavni del dvosobnega stanovanja v izmeri 55 m2, ampak so si ga tožniki uzurpirali tako, da so postavili vrata v pritličju, in tako, da se odpirajo v vrata tožničinega stanovanja.

3. Toženci niso odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izpodbijana sodba zavzema stališče, da prvi trije toženci na četrto toženko s sporno kupoprodajno pogodbo niso prenesli več pravic, kot so jih imeli sami. Stališče temelji na ugotovitvi, da gre za stavbo v solastnini in da (še) ni bila vzpostavljena etažna lastnina, tako da navedba v pogodbi, kaj predstavlja solastninski delež, ki je bil predmet prodaje, ni odločilnega pomena.

6. Stališče izpodbijane sodbe temelji na ugotovitvah: - da sta D. D. in E. E. na podlagi darilne pogodbe, sklenjene 27. 12. 1977 z F. F., prejela 1/3 delež nepremičnine parc. št. 1, vl. št. 2, k. o. X – hiša in gospodarsko poslopje (glede katere je bila vknjižena brezplačna pravica uživanja glede zemljiškoknjižnega telesa I in lastninska pravica glede zemljiškoknjižnega telesa II), kar predstavlja v naravi mansardno stanovanje v hiši Y v izmeri 55 m2 in 1/3 pravice uporabe na delu vrta na vzhodni strani hiše, ter da imata pravico nemotenega prehoda preko dvorišča in veže v visokem pritličju do stanovanja, - da je bil predmet darilne pogodbe z dne 9. 10. 1992, ki sta jo sklenila E. E. in D. D. kot darovalca in G. G. kot obdarjenec, označen enako, - da je bil predmet kupoprodajne pogodbe z dne 30. 10. 2002, sklenjene med G. G. kot prodajalcem, in prvimi tremi toženci kot kupci označen enako, - da so tedanji solastniki H. H. (solastnica 1/3 nepremičnine(1)), prvi trije toženci (solastniki vsak do 1/9 nepremičnine), I. I. (solastnica 1/3 nepremičnine) in tožnica v notarskem zapisu SV 691/03 z dne 28. 11. 2003 sklenili prodajno pogodbo, pogodbo o delni razdružitvi solastnine in predpogodbo o razdružitvi solastnine, - da je H. H. 19/150 svojega solastninskega deleža prodala tožnici, ostali del svojega solastninskega deleža 21/150 pa prvim trem tožencem (vsakemu delež 7/150), - da so novi solastniki (tožnica, prvi trije toženci in I. I.) v istem notarskem zapisu sklenili predpogodbo o razdružitvi solastnine, s katero so se zavezali po parcelaciji skleniti glavno pogodbo, po kateri bo I. I. na račun svojega solastnega deleža prejela v izključno last del zemljišča in del stavbe z naslovom Y, ki sta v skici terenske meritve označena s številkama 1/9005 in 1/9006, da bodo prvi trije toženci na račun svojih solastninskih deležev prevzeli vsak 1/3 zemljišč, ki sta na skici označeni s številkama 1/9002 in 1/9003, in da ostali del zemljišča, ki je bil na skici označen s številkama 1/9001 in 1/9004, ostane v solasti prvih treh tožencev in tožnice, ki bodo višino solastninskih deležev določili z glavno pogodbo, upoštevajoč površino posameznih stanovanjskih in drugih površin, ki bodo v njihovi izključni lasti, da tožnica prevzame v last in posest do celote stanovanje v visokem pritličju v izmeri 60,65 m2 v stavbi, označeni na skici s številko 1/9001, h kateremu bo pripadal sorazmerni solastninski delež glede zunanjega stopnišča in notranje veže, ki se nahajata v istem delu stavbe, da bo prevzela v solast do 1/2 dvorišče, označeno s št. 1/9004, in da k stanovanju pripada tudi ustrezen solastninski delež skupnih delov in naprav, da prvi trije toženci prevzamejo v solast vsak do 1/3 preostali del nepremičnine, označen na skici s št. 1/9001 in 1/9004, tj. stanovanje v mansardi v izmeri približno 55 m2 ter vse kletne prostore, ustrezen solastninski delež zunanjega stopnišča in notranje veže, ½ dvorišča, označenega na skici s št. 111/9004 in ustrezen solastninski delež glede skupnih delov in naprav, - da so tožnica, prvi trije toženci in I. I. 16. 6. 2004 sklenili pogodbo o razdružitvi solastnine, po kateri tožnica na račun svojega solastnega deleža prejme v solast in soposest 1/3 parc. št. 1/6 in 1/3 k. o. X, ki v naravi predstavlja stanovanje v visokem pritličju v izmeri 60,65 m2 z vsemi pripadajočimi pravicami in obveznostmi, kot so bile dogovorjene v predpogodbi, prvi trije toženci so v solast in soposest prejeli vsak 2/9, ki v naravi predstavljajo stanovanje v mansardi v izmeri 55 m2 in v kleti v približni izmeri 65 m2 z vsemi pripadajočimi pravicami in obveznostmi po predpogodbi, solastnica I. I. pa na račun svojega solastninskega deleža prejme v v last in posest parc. št. 1/7 in 1/8 k. o. X, - da so sledeč prodajni pogodbi z dne 29. 1. 2009, sklenjeni med prvimi tremi toženci kot prodajalci, in četrto toženko kot kupovalko, prvi trije toženci solastniki skupno do 1/3 nepremičnine parc. št. 1/6 in 1/3 k. o. X, da navedeni delež v naravi predstavlja mansardno stanovanje v izmeri približno 83 m2, ustrezen solastninski delež zunanjega stopnišča in notranje veže ter ustrezen solastninski delež glede skupnih delov in naprav, in da je ta delež predmet prodaje četrti toženki.

7. Sodba zavzema stališče, da etažna lastnina nastane bodisi z razdružitvijo solastnine s pogodbo ali v sodnem postopku bodisi z odsvojitvami posameznih delov s strani prvotnega izključnega lastnika stavbe ter da na stavbi še vedno obstaja solastnina in da ni bila vzpostavljena etažna lastnina. Ker med pravdnimi strankami ni jasno, kaj so skupni prostori, deli in naprave in kaj posamezni deli stavbe, se bodo o tem morale dogovoriti v postopku razdružitve solastnine. S predpogodbo in s kasnejšo pogodbo o razdružitvi solastnine so se dogovorile le o načinu uporabe stanovanjske hiše, niso pa razdružile solastnine. S sporno pogodbo so tako prvi trije toženci na četrto toženko prenesli solastninski delež (in ne stanovanjske enote kot izključne lastnine). Ker je bil prenesen enako velik solastninski delež, kot so ga sami pridobili, na četrtotoženko niso prenesli več pravic, kot so jih imeli sami.

8. Zgoraj povzete ugotovitve izpodbijane sodbe vzbujajo dvom o pravilnosti zaključka izpodbijane sodbe, da sta nepremičnini parc. št. 1/6 in 1/3, ki v naravi predstavljata hišo z zemljiščem, v solasti pravdnih strank.

9. Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da etažna lastnina lahko nastane bodisi z dogovorom solastnikov oziroma z odločitvijo sodišča o razdružitvi solastnine s preoblikovanjem v etažno lastnino, bodisi tako, da izključni lastnik stavbe odsvoji posamezne dele stavbe s pripadajočimi deli. Vendar pa je sodna praksa že zavzela tudi stališče, da je pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) etažna lastnina lahko nastala in obstajala kljub temu, da razmerje ni bilo urejeno in zemljiškoknjižno evidentirano, kot sedaj zahteva SPZ. Med temi so tudi položaji, v katerih je bila stavba v naravi dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele in je nastala t. i. dejanska etažna lastnina, v zemljiški knjigi pa se je izvedla z vpisom solastninskih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba, na enak način pa je tekel tudi nadaljnji promet posameznih delov. Zanje se je v sodni praksi izoblikoval pojem navidezne solastnine.(2) Sodna praksa poudarja, da je treba v vsakem posamičnem primeru ugotoviti, da je bila etažna lastnina res oblikovana. Ne gre za dejansko etažno lastnino, če eden od solastnikov ob odtujitvi svojega solastninskega deleža brez soglasja solastnikov določi, kaj njegov delež predstavlja v naravi, ali če je med solastniki sklenjen dogovor o delitvi rabe nepremičnine.(3)

10. Zmoten je zaključek sodbe, da že okoliščina, da je med pravdnimi strankami sporno, kaj sodi med skupne prostore, dele in naprave, kaj pa je (bilo) v izključni lasti vsake od strank, utemeljuje sklep, da gre za solastnino in ne za dejansko etažno lastnino. Ključno za zaključek, ali je bila vzpostavljena dejanska etažna lastnina ali ohranjena solastnina, je, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izvenknjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji. Iz ugotovitev sodbe o poteku pravnega prometa z nekdaj enovito nepremičnino parc. št. 1, vl. št. 2, k. o. X (ki je sedaj s soglasjem lastnikov razdeljena na več nepremičnin) izhaja, da so v stavbi na Y tri stanovanjske enote in da je bil predmet prenosa v posameznih pogodbah sicer vsakič opredeljen tudi s solastninskim deležem, vendar pa se je vedno nanašal na posamezne stanovanjske enote. Okoliščina, da je v določenem časovnem trenutku med pravdnimi strankami nastal spor o tem, ali določeni deli stavbe predstavljajo sestavni del posameznega dela ali pa sodijo med skupne dele in naprave, za presojo, ali je šlo za navidezno solastnino, v opisanem položaju ne more biti odločilna. Prav tako ne more biti odločilno, da v pogodbah, ki so jih sklepali prodajalci in kupci stanovanj, ni bilo (natančno) opredeljeno, kaj sodi med skupne dele in naprave. Ugotovitve sodbe tudi ne dajejo nobene podlage za sklep, da je samo eden od lastnikov nepremičnine razpolagal s svojim solastninskim deležem na način, da ga je opredelil kot samostojni del. Glede na navedeno predpogodbe in pogodbe, ki so jo sklenili solastniki tedaj enotne nepremičnine parc. št. 1 v letu 2002 oziroma 2004, ni mogoče razumeti le kot dogovora o uporabi stanovanjske stavbe. Za vzpostavitev etažne lastnine manjka etažni načrt z natančno določitvijo obsega posameznih in skupnih delov in temu ustrezno točno opredelitvijo solastninskih deležev na skupnih delih. Ne glede na to ni mogoče zanemariti okoliščine, da so ju pogodbene stranke poimenovale kot (pred)pogodba o razdružitvi solastnine. Tudi njuno vsebino je upoštevaje predhodni promet s posameznimi deli mogoče razumeti kot izrecno potrditev vseh (so)lastnikov, da so v pravnem prometu po volji vseh posamezni deli stavbe s pripadajočimi deli in ne solastninski deleži glede nepremičnine.

11. Posledično je napačno stališče izpodbijane sodbe o nepomembnosti trditev pravdnih strank, kaj obsegajo posamezni deli stavbe in kaj sodi med skupne dele. Tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da s postavljenim zahtevkom varuje svojo solastninsko pravico pred posegi drugega solastnika, ki določene prostore v stavbi šteje kot sestavni del svojega posameznega dela. Če je bila predmet sporne kupoprodajne pogodbe tudi solastninska pravica (dejanskih) etažnih lastnikov glede skupnih delov, gre za nedopusten predmet pogodbe, taka pogodba oziroma njen del pa je nična (35. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ). Po četrtem odstavku 105. člena SPZ je solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu in se solastnini na skupnih delih ni mogoče odpovedati. Tudi predmet razpolaganja je lahko le etažna lastnina kot celota (prvi odstavek 112. člena SPZ), tj. kot lastnina posameznega dela in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Preoblikovanje skupnega dela v posamezni del v etažni lastnini je dovoljeno le na podlagi sporazuma etažnih lastnikov in če je to mogoče (glede na potrebnost skupnega dela za funkcioniranje stavbe kot celote)(113. člen SPZ in 22. člen Stanovanjskega zakona – SZ-1).(4) Razpolaganje enega od etažnih lastnikov s skupnim delom torej ni dopustno, pogodba pa posledično (delno) nična.

12. Odločitev o delni ničnosti pogodbe bo opredeljevala položaj tožnice v (morebitnem) postopku za vzpostavitev etažne lastnine.(5) Ker je spor med lastniki o tem, kaj sodi v posamezne dele v njihovi lasti in kaj med skupne dele v njihovi solasti, že nastal, tožnici ni mogoče odreči pravnega interesa, da se to vprašanje (v obsegu, relevantnem z vidika sporne pogodbe) razreši v tej pravdi.

13. Ker je bilo sodbo že iz zgoraj podanih razlogov treba razveljaviti, ni potreben odgovor na pritožbene navedbe v zvezi z ugotovitvami sodbe o predmetu sporne pogodbe. Poleg tega se ni mogoče izreči o utemeljenosti tožbenega zahtevka in posledično tudi ne o pravilnosti razlogov sodbe, dokler v zahtevku ni vsaj določljivo opredeljeno, na katere prostore oziroma dele stavbe se nanaša. 14. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju ob upoštevanju gornjih materialnopravnih izhodišč opredeliti, ali gre v stavbi, na katere del se nanaša sporna pogodba, za navidezno solastnino oziroma dejansko etažno lastnino, ob pritrdilnem odgovoru pa še, ali so predmet sporne pogodbe tudi skupni deli stavbe.

15. Pritožbeno sodišče dodaja, da je preizkusilo stališče izpodbijane sodbe, na katerem temelji odločitev o neutemeljenosti zahtevka. Glede na materialnopravno stališče, zavzeto v sodbi, se sodišču prve stopnje ni bilo treba izreči o vprašanju določnosti zahtevka, pred nadaljnjim odločanjem pa bo moralo tožnico najprej pozvati k popravi tožbe. Del prodajne pogodbe, katerega ničnost se zahteva s tožbo, bo moral biti opredeljen vsaj v taki meri določno, da bo jasno, kateri so skupni deli stavbe, ki naj bi bili po tožbenih trditvah predmet sporne pogodbe. Iz sedanje navedbe v zahtevku, ki terja ugotovitev ničnosti pogodbe "v delu, kjer so prvo-, drugo- in tretjetožena stranka prodale cc. 30 m2 stanovanjske površine", navedeno ne izhaja.

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): V pogodbi je bila opredeljena kot parc. št. 1, vrt v izmeri 12 m2, dvorišče v izmeri 94 m2 in stavbišče v izmeri 92 m2, ki je kot edina parcela pripisana k vl. št. 2 k. o. X. Op. št. (2): Gre za eno od pojavnih oblik ti. dejanske etažne lastnine, kamor sodita še izvenknjižna etažna lastnina (ko je pravni promet s posameznimi deli tekel izvenknjižno, posamezni deli pa so bili v preteklosti predmet enkratnih ali večkratnih prenosov lastninske pravice) in nedokončana etažna lastnina (ko so nekateri deli vpisani kot posamezni deli, ostali pa ne). Prim. Božič Penko, ZVEtL, Pravosodni bilten, št. 4/13, str. 119 in nasl., in Debevec, Razmerja pri etažni lastnini, nastali pred uveljavitvijo SPZ, Pravna praksa, št. 43/2012, str. 9 in nasl. Op. št. (3): Prim. npr. sodbo VS RS II Ips 390/2009 z dne 14. 3. 2013 in II Ips 202/2014 z dne 23. 10. 2014. Op. št. (4): Prim. sodbo VSL II Cp 1986/2011 z dne 30. 11. 2011. Op. št. (5): Položaja solastnika in dejanskega etažnega lastnika se v postopkih za delitev solastnine oziroma za vzpostavitev etažne lastnine bistveno razlikujeta. Različnost posledic odločitve, ali gre za solastnino ali za navidezno solastnino, je izčrpno obravnavana v: Božič Penko, op. cit., str. 120.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia