Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po določbi 88. člena ZDen z dnem uveljavitve zakona (ZDen je stopil v veljavo 7. 12. 1991) ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah zakona obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z navedenim pravilom, so nični.
I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.
1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje za nično ugotovilo prodajno pogodbo z dne 24. 11. 1994, sklenjeno med prvo in drugotoženo stranko in prodajno pogodbo z dne 27. 12. 1994, sklenjeno med drugo in tretjetoženo stranko, obe za prodajo stanovanja št. 3 v izmeri 19,90 m2 na podstrešju večstanovanjske stavbe ...., stoječe na parc. št. 534/1 k.o. ... V odločbi o pravdnih stroških je tožence zavezalo k nerazdelni povrnitvi pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 208,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.
2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbijata drugotoženec in tretjetoženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navajata, da bi prvostopno sodišče moralo upoštevati načelo zaupanja v zemljiško knjigo in s tem povezano dobro vero kupcev stanovanja, ki je sicer bilo v denacionalizacijskem postopku ter na tej podlagi zavrniti zahtevek tožeče stranke. Nadalje bi prvostopno sodišče moralo upoštevati, da pa tretjetoženka spornega stanovanja ni pridobila na podlagi pravnega posla, temveč na podlagi sklepa o dedovanju. V pritožbi se tudi sklicuje na pridobitev lastninske pravice na stanovanju na podlagi priposestvovanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške.
3. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da je tožeča stranka dne 14. 5. 1993 vložila zahtevo za denacionalizacijo večstanovanjske stavbe ..., parc. št.534/1, k.o. ... V postopku denacionalizacije so bila tožeči stranki v navedeni zgradbi vrnjena že praktično vsa stanovanja oziroma poslovni prostori ter gospodarsko poslopje. Spornega stanovanja pa v denacionalizacijskem postopku ni bilo možno vrniti, ker je bilo prodano v času uveljavitve Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Tudi ni sporno, da je stanovanjski sklad Občine ... dne 24. 11. 1994 sporno stanovanje prodal drugotožencu, drugotoženec pa tretjetoženki oziroma pravni prednici tretjetoženke dne 27. 12. 1994. Predmet prodaje je tako bilo stanovanje, za katerega je po določbah ZDen obstajala dolžnost vrnitve denacionalizacijskemu upravičencu, to je tožeči stranki v tej pravdi.
6. Po določbi 88. člena ZDen z dnem uveljavitve zakona (ZDen je stopil v veljavo 7. 12. 1991) ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah zakona obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z navedenim pravilom, so nični. To pa pomeni, da je vsako razpolaganje z nepremičninami, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku, nično. Namen tega pravila je ustavitev prometa s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije, zaradi zavarovanja položaja denacionalizacijskih upravičencev. Po ustaljeni sodni praksi velja pravilo, da sodišče pri odločanju o ničnosti ne upošteva dobre vere in načela zaupanja v zemljiško knjigo. Tako pa so neutemeljena pritožbena izvajanja, da bi prvostopno sodišče upoštevaje načelo zaupanja v zemljiško knjigo moralo zavrniti zahtevek. Ker iz razloga ničnosti pravnega posla tudi ni podana dobrovernost, so tudi neutemeljena pritožbena izvajanja v smeri pridobitve lastninske pravice na stanovanju na podlagi priposestvovanja. Dobrovernost je namreč temeljna predpostavka pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
7. Sklicevanje pritožbe na sklep o dedovanju, na podlagi katerega je lastninsko pravico na spornem stanovanju pridobila tretjetoženka kot zakonita dedinja po pokojni M.D. (kupka stanovanja po pogodbi z dne 27. 12. 1994) pa so brezpredmetna, ker v obravnavani zadevi tožeča stranka uveljavlja le ničnost že navedenih prodajnih pogodb na podlagi določbe 88. člena ZDen.
8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).
9. Drugotoženec in tretjetoženka s pritožbo nista uspela in zato krijeta svoje pritožbene stroške.