Jedro

Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, zato v tem obsegu dovolitev revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev. V zvezi s sporom o višini odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) pa iz izpodbijane sodbe in revizije izhaja, da je v obravnavani zadevi sporen status zemljišča ob podržavljenju, saj je bila priznana odškodnina v obliki obveznic SOD določena za kmetijska zemljišča, revidenta pa uveljavljata, da bi sporna zemljišča morala biti vrednotena kot stavbna zemljišča. Vrednost izpodbijanega dela zato lahko predstavlja le razlika, ki jo glede na obseg spornih zemljišč predstavlja vrednotenje kmetijskih in nezazidanih stavbnih zemljišč po določbah 44. člena v zvezi s 85. členom ZDen.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo sta tožnika dne 17. 11. 2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije navajata, da izpodbijana vrednost znaša 3.214.925,12 EUR, saj so predmet postopka nepremičnine v izmeri 6.437 m2 na prestižni lokaciji za ... jezerom, kjer je vrednost zemljišč 500 EUR za m2. Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki jo revidenta izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) zavrnilo njuno tožbo zoper odločbo Upravne enote Radovljica z dne 29. 11. 2007 v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 14. 3. 2008. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbi revidentov in A.A. zoper navedeno odločbo prvostopenjskega organa, ugodila pa pritožbi Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD) in odločbo spremenila tako, da je v izrek določno navedla premoženje, za katerega se v korist upravičenca določi odškodnina v obliki obveznic SOD (parc. št. 15 - vrt, parc. št. 16 - travnik 4 in parc. št. 17 - travnik 5, vse ob podržavljenju vpisane v k.o. ...), in spremenila izračun odškodnine za podržavljeno premoženje tako, da ta znaša 6.991,86 DEM oziroma 3.547,88 EUR. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo ugodil zahtevi za denacionalizacijo, ki sta jo vložila revidenta in B.B., ter v korist upravičenca B.B., roj. ..., umrlega ..., za podržavljeno premoženje določil odškodnino v obliki obveznic SOD v višini 7.005,56 DEM.

Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. Revidenta z revizijo uveljavljata, da niso podane ovire za vračanje v naravi, podrejeno pa izpodbijata tudi vrednost priznane odškodnine. Spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, zato v tem obsegu dovolitev revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev. V zvezi s sporom o višini odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) pa iz izpodbijane sodbe in revizije izhaja, da je v obravnavani zadevi sporen status zemljišča ob podržavljenju, saj je bila priznana odškodnina v obliki obveznic SOD določena za kmetijska zemljišča, revidenta pa uveljavljata, da bi sporna zemljišča morala biti vrednotena kot stavbna zemljišča. Vrednost izpodbijanega dela zato lahko predstavlja le razlika, ki jo glede na obseg spornih zemljišč predstavlja vrednotenje kmetijskih in nezazidanih stavbnih zemljišč po določbah 44. člena v zvezi s 85. členom ZDen. Te razlike pa revidenta nista izkazala s sklicevanjem na razliko med priznano odškodnino v obveznicah SOD in zatrjevano sedanjo tržno vrednostjo spornega zemljišča. Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na njuni strani, revidenta pa tega bremena nista izpolnila, revizija po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.