Jedro

Tožeča stranka je zatrjevala, da naj bi tožena stranka s prevaro dosegla sporazumno prekinitev Pogodbe. Torej naj bi zaradi prevare predčasno prenehal veljati dogovor, da bo tožena stranka za tožečo stranko opravljala optometristične storitve, tožeča stranka pa ji bo za opravljene storitve plačala dogovorjen znesek. Da bi tožeči stranki nastala kakšna škoda zaradi predčasnega sporazumnega prenehanja Pogodbe, iz trditev tožeče stranke ne izhaja. Škoda, ki jo je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala tožeča stranka, ni v vzročni zvezi s prenehanjem Pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna toženi stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 466,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 21.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2020 dalje (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 2.127,92 EUR s pripadki (II. točka izreka). Presodilo je, da v konkretnem primeru ni uporabna določba 49. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ),1 ker iz tožbenih trditev ne izhaja, da bi tožena stranka povzročila zmoto ali držala tožečo stranko v zmoti z namenom, da bi jo napeljala k sklenitvi sporazuma o predčasnem prenehanju Pogodbe o poslovnem sodelovanju z dne 27. 3. 2017 (Priloga A8; v nadaljevanju: Pogodba). Presodilo je tudi, da zahtevek ni utemeljen niti na podlagi določil o odškodninski odgovornosti (131. člen OZ).

2. Proti izpodbijani sodbi je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).2 Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta bili v poslovnem razmerju na podlagi sklenjene Pogodbe. S Pogodbo se je tožena stranka tožeči stranki med drugim3 zavezala, da bo zanjo opravljala storitve optometrističnih pregledov, tožeča stranka pa se je toženi stranki zavezala, da ji bo za opravljene storitve plačala dogovorjen znesek. Pogodba je bila glede tega dela poslovnega sodelovanja sklenjena za tri leta, do 27. 3. 2020, z možnostjo podaljšanja.

6. Tožena stranka je tožečo stranko 6. 2. 2019 prosila za predčasno sporazumno prenehanje Pogodbe zaradi osebnih razlogov. Tožeča stranka je na predčasno prenehanje Pogodbe pristala. Stranki sta 5. 3. 2019 sklenili Sporazum o prenehanju Pogodbe (priloga A5; v nadaljevanju: Sporazum o prenehanju) na podlagi katerega je Pogodba prenehala veljati 12. 3. 2019. Tožena stranka je po prenehanju veljavnosti Pogodbe, 15. 4. 2019, začela z opravljanjem samostojne dejavnosti v svoji poslovalnici v P. V okviru svoje dejavnosti je opravljala tudi optometristične preglede.

7. Tožeča stranka je zatrjevala, da je tožena stranka dosegla prenehanje Pogodbe s prevaro. Trdila je, da Sporazuma o prenehanju ne bi sklenila v takšni obliki kot ga je in da bi vztrajala pri izpolnitvi sklenjene Pogodbe, če ji tožena stranka na sestanku 5. 3. 2019 ne bi zagotovila, da ne bo opravljala optometrističnih storitev. Pojasnila je tudi, da je toženi stranki zaradi dobrega predhodnega sodelovanja zaupala. V tem postopku je vtoževala povračilo škode, ki ji je nastala zaradi prevare tožene stranke. Vtoževala je povračilo škode zaradi upada prometa in posledično zmanjšanega dobička v višini 21.000,00 EUR. Promet naj bi ji upadel, ker je tožena stranka prevzela dve njeni delavki, zaradi česar je imela težave zaradi uvajanj novih delavk in s prerazporejanjem kadra iz drugih poslovnih enot. Trdila je, da ji je zaradi navedenega nastala (tudi) škoda v višini plač novih delavk in stroškov njihovega izobraževanja.

8. Skladno z določilom drugega odstavka 49. člena OZ ima stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo pravico zahtevati povrnitev nastale škode. Prevara je zavestna povzročitev zmote pri drugem ali držanje drugega v zmoti z namenom, da se napelje k sklenitvi pogodbe. Gre za naklepno dejanje, ki se mora nanašati na dejstva.4

9. Za obstoj odškodninske odgovornosti zaradi prevare mora tožeča stranka zatrjevati in dokazati obstoj prevare (prvi odstavek 49. člen OZ), nastanek in višino škode ter vzročno zvezo med prevaro in nastalo škodo (131. člen OZ). Navedeni elementi odškodninske odgovornosti morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če kateri od teh elementov ni podan, ni podlage za odškodninsko odgovornost zaradi prevare.

10. V konkretnem primeru je tožeča stranka zatrjevala, da naj bi tožena stranka s prevaro dosegla sporazumno prekinitev Pogodbe. Torej naj bi zaradi prevare predčasno prenehal veljati dogovor, da bo tožena stranka za tožečo stranko opravljala optometristične storitve, tožeča stranka pa ji bo za opravljene storitve plačala dogovorjen znesek. Da bi tožeči stranki nastala kakšna škoda zaradi predčasnega sporazumnega prenehanja Pogodbe, iz trditev tožeče stranke ne izhaja. Škoda, ki jo je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala tožeča stranka, namreč ni v vzročni zvezi s prenehanjem Pogodbe. Tožeča stranka je z obravnavano tožbo vtoževala škodo, ki naj bi ji nastala zaradi odprtja nove okulistične poslovalnice tožene stranke in "prevzema" dveh delavk, ne pa škode, ki bi ji nastala kot posledica predčasnega prenehanja opravljanja obveznosti, ki jih je imela tožena stranka na podlagi Pogodbe (izvajanje optometrističnih pregledov). Zadeva naj bi bila navedena glede v vzročni zvezi s prenehanjem sporazuma o poslovnem sodelovanju pa tožeča stranka ni navedla. Tožena stranka je tožečo stranko na pomanjkljive in neustrezne trditve o škodi in vzročni zvezi med zatrjevano škodo in prevaro med postopkom pred sodiščem prve stopnje večkrat opozorila (glej list. št. 21, 36 in 42).

11. Zato ni vzročne zveze med zatrjevano prevaro in škodo, ki jo v tem postopku vtožuje tožeča stranka. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi prevare, pravilna že iz drugega razloga. Ni namreč vzročne zveze med prevaro in škodo, kot enega izmed kumulativno zahtevanih elementov odškodninske odgovornosti. Posledično tožeča stranka ne more uspeti s pritožbenimi očitki, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da iz njenih trditev ne izhaja, da jo je tožena stranka prevarala ter da je kršilo določila pravdnega postopka, ker v zvezi z obstojem prevare ni zaslišalo predlaganih prič.

12. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Glede na vse navedeno pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

14. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

15. Stroški odgovora na pritožbo so bili potrebni. Zato mora tožeča stranka toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške tožene stranke odmerilo skladno z določili Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT)5 ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta 21.000,00 EUR in vrednost točke 0,60 EUR. Toženi stranki je priznalo zahtevanih 625 točk za odgovor na pritožbo ter 2-odstotne materialne stroške (12,5 točk), vse povečano za 22-odstotni DDV, kar skupaj znaša 777,75 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,6 EUR pa 466,652 EUR. Zato je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 466,65 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

1 Ur. l. RS, št.: 83/2001 in naslednji. 2 Ur. l. RS, št.: 26/1999 in naslednji. 3 V preostalem delu Pogodbe, ki za odločitev v tem postopku ni bistven, saj je že prenehal veljati s potekom časa (veljal le do 31. 12. 2017), se je tožena stranka za obdobje od sklenitve pogodbe do 31. 12. 2017 zavezala tožeči stranki poslovno svetovati, tožeča stranka pa toženi stranki, da ji bo za te storitve plačala 6.500,00 EUR mesečno. 4 Glej prvi odstavek 49. člena OZ ter M. Dolenc v Obligacijski zakonik s komentarjem (1. knjiga), GV Založba, Ljubljana 2003, komentar k 49. členu, str. 357. 5 Ur. l. RS, št.: 2/2015 in naslednji.