Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče je pravilno izhajalo iz določbe 50. člena ZVEtL-1. Ta pooblašča sodišče, da odloči o zahtevku za ugotovitev (ne)obstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, če med udeleženci ni spora o njenem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja ali neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Udeleženci nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Okrajno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju: sodišče) je z izpodbijanim dopolnilnim sklepom ustavilo nepravdni postopek glede ugotovitve obstoja služnosti na parceli št. 1312/26, k. o. X. Po pravnomočnosti sklepa se bo postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka.
2. Udeleženke A. A., B. B. in C. C. odločitve sodišča ne sprejemajo in zoper njo vlagajo pravočasno pritožbo. V njej uveljavljajo pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi obstoj predlagane služnosti.
Pritožnice v pritožbi poudarjajo, da je občina le formalna zemljiškoknjižna lastnica parcele 1312/26, za katero je že pravnomočno ugotovljeno, da predstavlja pripadajoče zemljišče k več garažam. Lastniki nepremičnin, na katerih stojijo garaže, ugotovitvi služnosti ne nasprotujejo. Ker občina ni dejanska lastnica služeče nepremičnine, ne more nasprotovati nesporni služnosti, saj nima nobenih lastninskopravnih upravičenj. Občina ima možnost varovanja javnega interesa samo v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ne pa v pravdnem postopku zaradi ugotovitve služnosti. Obrazložitev je vsebinsko prazna; v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Izpolnjeni so vsi pogoji za ugotovitev obstoja služnosti. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prisililo v pravdni postopek in z njim povezane stroške tako služnostne upravičenke kot služnostne zavezance, čeprav med njimi ni nobenega spora.
3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V pravnomočnem sklepu z dne 17. 3. 2022 je ugotovljeno, da parcela 1312/26, k. o. X predstavlja skupno pripadajoče zemljišče in je pomožna nepremičnina stavb brez naslova (garaž), stoječih na parcelah št. 1312/14, 1312/16, 1312/17, 1312/19, 1312/20, 1312/21 in 1312/22, vse k. o. X. Sodišče je pravilno izhajalo iz določbe 50. člena ZVEtL-1.1 Ta pooblašča sodišče, da odloči o zahtevku za ugotovitev (ne)obstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, če med udeleženci ni spora o njenem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja ali neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.
6. Ni dvoma, da predlagateljica predlogu zakonitih udeleženk za ugotovitev služnosti odločno nasprotuje. Oporeka njihovim navedbam, da se je pot uporabljala že pred izgradnjo garaž in da stavba na parceli št. 1312/1, ki je last udeleženk, nima drugega dostopa kot po parceli 1312/26, k. o. X. Poudarja, da bi domnevna služnost lahko ovirala vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture na navedeni parceli ter opozarja na določbe prostorskih aktov, po katerih morajo biti dovozi in priključki na cestno mrežo urejeni tako, da ne ovirajo prometa; urediti pa se morajo v soglasju s pristojnim upravnim organom ali upravljalcem ceste. V konkretnem primeru soglasja za takšen dovoz in priključek na javno cesto ne daje.
7. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma v pravilnost odločitve sodišča. To je navedlo jasne in prepričljive razloge o odločilnih dejstvih ter ni zagrešilo zatrjevanih kršitev določb pravdnega postopka. Ni prezrlo sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 249/2021 z dne 25. 5. 2021, ki občini (le) iz naslova formalnega zemljiškoknjižnega lastništva ne daje pravnega interesa za nasprotovanje takemu zahtevku. Kot varuhinja javnega interesa pa ima občina v okviru urejanja prostora nedvomno upravičen konkretni interes glede urejanja razmerij med udeleženci postopka. Njen interes se ne izčrpa le pri vprašanjih določitve pripadajočega zemljišča. Sodišče je v 9. točki obrazložitve jasno izpostavilo, da se v obravnavani zadevi ne odpira le vprašanje služnosti kot take, pač pa tudi trenutka njenega nastanka. Od tega pa zavisi pravna podlaga njenega nastanka in morebitne javnopravne omejitve za njeno ugotovitev.
8. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena; podane pa tudi niso kršitve materialnega in procesnega prava, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje.
9. V nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške, kar velja tudi za stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 40. člena ZNP-1). Zato pritožnice niso upravičene do povračila priglašenih pritožbenih stroškov, predlagateljica pa ne do stroškov odgovora na pritožbo.
1 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Ur. l. RS, št. 34/2017, v nadaljevanju: ZVEtL-1).