Jedro

Ker tožeča stranka zaradi pravdne nesposobnosti po odvetniku ni mogla vložiti tožbe in predloga za oprostitev plačila sodne takse, njen zakoniti zastopnik - stečajni upravitelj pa po pozivu sodišča ni odobril teh njenih pravnih dejanj, je sodišče prve stopnje ocenilo, da gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost, ki onemogoča nadaljnjo pravdo, ter vlogi tožeče stranke, vloženi po odvetniku, zavrglo.

Namen postopka osebnega stečaja je v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (1. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP).

Stečajni upravitelj v pravdi zastopa stečajnega dolžnika ne glede na to, ali ta nastopa kot tožnik ali toženec oziroma ali vlaga pravna sredstva s ciljem povečanja stečajne mase ali obrambe pred njenim zmanjšanjem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo in predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse.

2. Tožeča stranka se pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena in prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Opisuje dosedanji potek postopka pred sodiščem prve stopnje. Meni, da je tožnica ves čas imela pravdno sposobnost. Z uvedbo osebnega stečaja je bila njena poslovna sposobnost (in s tem tudi pravdna sposobnost) le omejena v smislu določbe 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Stečajni upravitelj je postal njen zakoniti zastopnik glede razpolaganja s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Po določbi drugega odstavka 245. člena ZFPPIPP, ki se uporablja tudi v postopku osebnega stečaja, upravitelj z začetkom stečajnega postopka pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika v primerih iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP. Citirane določbe ZFPPIPP ne dajejo osnove za zaključek, da sedaj že pokojna tožnica nima pravdne sposobnosti. Namen določbe 386. člena ZFPPIPP je v danem primeru treba razumeti v smeri, da se prepreči zmanjšanje stečajne mase. Iz določbe drugega odstavka 245. člena ZFPPIPP izhaja, da upravitelj ne pridobi univerzalnega pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, ampak je to omejeno na zastopanje v primerih, določenih v drugem odstavku 97. člena ZFPPIPP. Poudarja, da je narava tožbenega zahtevka v predmetni pravdi takšna, da bi se v primeru ugoditve zahtevku stečajna masa povečala. Ta stališča so skladna s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP. Nenazadnje v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku ne bi bilo predpostavk za vodenje stečajnega postopka, saj toženka (upnica v stečajnem postopku) ne bi imela več pravnega interesa za vodenje postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka je po tem, ko se je nad njo že začel postopek osebnega stečaja, po pooblaščencu zoper toženko vložila tožbo zaradi ugotovitve ničnosti kreditne pogodbe in za plačilo določenega denarnega zneska.

5. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo, da se zahtevek, ki ga tožeča stranka uveljavlja v predmetnem postopku, nanaša tudi na obseg njene stečajne mase, zaradi česar tožeča stranka z začetkom stečajnega postopka ni več mogla sama oziroma po odvetniku, ki ga je pooblastila, opravljati pravnih dejanj v tem postopku. Ker tožeča stranka zaradi pravdne nesposobnosti po odvetniku ni mogla vložiti tožbe in predloga za oprostitev plačila sodne takse, njen zakoniti zastopnik - stečajni upravitelj pa po pozivu sodišča ni odobril teh njenih pravnih dejanj, je sodišče prve stopnje ocenilo, da gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost, ki onemogoča nadaljnjo pravdo, ter vlogi tožeče stranke, vloženi po odvetniku, zavrglo. Ob tem se je sklicevalo na več določil ZFPPIPP (1. točko prvega odstavka in drugi odstavek 386. člena ter prvi in drugi odstavek 245. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena) in ZPP (80. člen ter drugi, tretji in peti odstavek 81. člena). Izpodbijana odločitev je pravilna, prav tako razlogi zanjo.

6. Pritožbeno uveljavljanje absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljeno, saj je bila vročitev izpodbijanega sklepa tožničinemu odvetniku opravljena 25. 2. 2021 in se obravnavana pritožba z dne 9. 3. 2021 šteje za pravočasno. Zato ne drži (več), da je bilo tožnici onemogočeno uveljavljanje njenih pravic (očitani kršitvi 22. in 25. člena Ustave RS (URS)).

7. Prav tako ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na več določil ZFPPIPP in poudarjanje, da je narava tožbenega zahtevka v predmetni pravdi takšna, da bi se v primeru ugoditve zahtevku stečajna masa povečala, namen določbe 386. člena ZFPPIPP pa je v preprečitvi zmanjšanja stečajne mase. Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da jezikovna razlaga določbe 386. člena ZFPPIPP sicer res nakazuje na takšno interpretacijo določbe, vendar pa je poudarilo, da je prvi odstavek te določbe treba razumeti širše. Namen postopka osebnega stečaja je namreč v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (1. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Skrb stečajnega upravitelja je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase (glej sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 124/2015 z dne 22. 11. 2016). To pa pomeni, da stečajni upravitelj v pravdi zastopa stečajnega dolžnika ne glede na to, ali ta nastopa kot tožnik ali toženec oziroma ali vlaga pravna sredstva s ciljem povečanja stečajne mase ali obrambe pred njenim zmanjšanjem.1

8. Ob tem gre dodati, da v stečajno maso pod pogoji 224. člena ZFPPIPP sodijo tudi terjatve, čeprav še niso sodno ugotovljene oziroma priznane. Premoženje, katerega imetnik je stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka oziroma ga pridobi med njegovim trajanjem, ne obsega samo stvari (oziroma lastninske pravice na stvareh), temveč vse premoženjske pravice, katerih imetnik je ali postane med stečajnim postopkom stečajni dolžnik. Premoženjska pravica pa je vsaka pravica, ki ima objektivno določljivo ekonomsko vrednost, torej katere vrednost je mogoče izraziti v denarju. Po splošnem pravilu, določenem v prvem odstavku 389. člena v zvezi z 224. členom ZFPPIPP, spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja vse premoženje, katerega imetnik je stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka in tudi tisto, ki ga pridobi med trajanjem postopka, razen premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase po posebnih pravilih, določenih v drugem do četrtem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Da bi šlo pri vtoževani terjatvi za takšno premoženje, pa pritožnica ne trdi (glej sklep VSL II Cp 1661/2016 z dne 14. 9. 2016 v 12. do 14. točki obrazložitve).

9. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi pritožbenemu poudarjanju, da pravdna sposobnost tožnice v predmetni pravdi ni bila omejena oziroma da je tožnica ves čas imela pravdno sposobnost. 10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev po drugem odstavku 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožeča stranka zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Primerjaj tudi odločbi Vrhovnega sodišča RS – sklep III Ips 20/2020 z dne 7. 7. 2020 in sodbo II Ips 70/2017 z dne 13. 9. 2018.