Jedro

Pravico do revizije si mora stranka, ki vlaga tožbo, zagotoviti sama z ustrezno ocenitvijo vrednosti spornega predmeta že v tožbi (2. odstavek 186. člena ZPP in 2. odstavek 40. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnika proti toženi stranki zaradi odkupa stanovanja, ker tožnik v postavljenem roku svoje tožbe ni popravil tako, da bi bila sposobna za obravnavanje. Tožnikovo pritožbo proti takšnemu sklepu je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej odločitvi vlaga tožnik revizijo z vsebinsko navedbo revizijski razlogov iz člena 385. ZPP in vsebinskim predlogom na razveljavitev odločitve nižjih sodišč in vrnitev zadeve v novo obravnavanje. Kot oškodovanec iz prometnih nesreč namreč tožnik pričakuje ustrezno odškodnino, iz tega denarja pa bo lahko odkupil stanovanje od tožene stranke. Rok za odkup stanovanja pod ugodnimi pogoji bi bilo zato treba podaljšati. Stanovanja torej ne more odkupiti, čeprav ga za to ne zadene krivda.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Iz vsebine tožbenih navedb sledi, da tožnik uveljavlja odkup stanovanja v skladu z določbami 117. člena stanovanjskega 2zakona (Uradni list RS, št. 18/91). Gre torej za premoženjskopravni spor, glede katerega pa je dopustnost revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna - ker se zahtevek ne nanaša na denarno terjatev - od navedbe vrednosti spornega predmeta (400. člen v zvezi s 1. in 3. odstavkom 382. člena ZPP). Pravico do revizije si mora stranka, ki vlaga tožbo, zagotoviti sama z ustrezno ocenitvijo vrednosti spornega predmeta že v tožbi (2. odstavek 186. člena ZPP in 2. odstavek 40. člena ZPP).

Iz podatkov spisa pa je razvidno, da je tožeča stranka v tožbi (ki je sicer ocenjena kot nepopolna) in kasnejših dopolnitvah vrednosti spornega predmeta ni opredelila. V okviru 186. člena in 2. odstavka 40. člena ZPP predpisano ravnanje stranke, ki vlaga tožbo, je v okviru dopustnosti revizije treba smatrati kot obvezno sestavino tožbe. Izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta ima torej za posledico nedopustnost revizije (3. odstavek 382. člena ZPP), zaradi česar je revizijsko sodišče postopalo v skladu z določbo 1. odstavka 382. člena ZPP in vloženo revizijo zavrglo.

Določbe ZPP (zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ, 4/77 - 27/90), na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena usavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).