Jedro

Kaznivo dejanje po 7.tč. 3.čl. ZKLD ni podano z izvrševanjem propagande proti FLRJ, niti s takšnim izvršitvenim dejanjem ni podano kakšno drugo kaznivo dejanje.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 27.3.1947, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča LRS z dne 22.5.1947, spremeni tako, da se obsojeni F.E. po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o p r o s t i o b t o ž b e, da je v času od 6.2. do avgusta 1946 v V. kot skrivač vršil propagando proti FLRJ ter se v tem svojstvu povezal s P.L., s katerim je skušal skupno oditi na Koroško; tedaj poskušal stopiti v skupino organizirano za izvrševanje kaznivih dejanj po členu 2. ZKLD, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje po 7. točki 3. člena ZKLD.

Stroški kazenskega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo je bil obsojeni F.E. spoznan za krivega kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD ter obsojen na kazen treh let odvzema prostosti s prisilnim delom in na odvzem političnih pravic za dobo enega leta. Obsojen je bil tudi na plačilo stroškov kazenskega postopanja, medtem ko je bil plačila povprečnine oproščen. V kazen mu je bil vštet preiskovalni pripor od 4.8.1946 od 17. ure naprej.

Vrhovni državni tožilec M.V. je dne 17.11.1995 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi je uveljavil, da opis dejanja v izreku pravnomočne sodbe nima znakov kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD. V sodbi se po mnenju državnega tožilca povsem nekonkretno govori o neki propagandi, kar sploh ni izvršitvena oblika navedenega kaznivega dejanja. Abstraktno se govori tudi, da je obsojenec poskušal oditi na Koroško in poskušal stopiti v skupino za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD. Če se s tem misli Koroško v Republiki Avstriji, gre za očitek nameravanega ilegalnega prestopa državne meje, ne da bi to že poskušal storiti, kar seveda ni kaznivo dejanje. Tudi poskus vstopa v skupino in obstoj le-te je v sodbi povsem nedoločen. Iz teh razlogov je vrhovni državni tožilec predlagal, da vrhovno sodišče obsojenca oprosti obtožbe.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

V 7. točki 3. člena ZKLD je določeno, da je storil kaznivo dejanje, kdor je organiziral oborožen upor ali v njem sodeloval, organiziral ali pomagal, da se organizirajo oborožene tolpe ali njihovo vpadanje na ozemlje države z namenom vršiti dejanje iz 2. člena tega zakona, ali kdor je stopil v skupino, organizirano ali oboroženo za izvrševanje takih dejanj. V opisu dejanja v izreku pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani naj bi bil torej opisan poskus vstopanja v skupino, ki je organizirana za izvrševanje kaznivih dejanj po 2. členu ZKLD. Nikakršnega konkretnega opisa ni, kakšna naj bi bila ta skupina, morala pa bi biti usmerjena za izvrševanje kaznivih dejanj zoper narod in državo, katerih cilj je, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, ali da bi se spravile v nevarnost njena varnost na zunaj ali temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne: federativna ureditev države, enakopravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov in ljudska oblast. Ne v izreku sodbe, ne v obrazložitvi sodb sodišč prve in druge stopnje ni nikakršne konkretizacije takšne skupine, tako da že iz tega razloga niso podani znaki kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil obsojeni F.E. Vrhovni državni tožilec tudi utemeljeno graja ostali del opisa kaznivega dejanja, saj kaznivo dejanje po 7. točki 3. člena ZKLD ni podano z izvrševanjem propagande proti FLRJ, niti s takšnim izvršitvenim dejanjem ni podano kakšno drugo kaznivo dejanje. Isto velja za poskus prehoda na Koroško oziroma povezava z L.P. zaradi takšnega prehoda meje. Nobeno od omenjenih ravnanj po tedaj veljavni kazenski zakonodaji ni predstavljalo kaznivega dejanja.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da dejanje, za katero je bil F.E. obsojen, ni bilo kaznivo dejanje. Iz tega razloga ga je oprostilo obtožbe v skladu z določbo 1. točke 358. člena ZKP.

Odločba o stroških kazenskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 96. člena ZKP.