Up-349/00

29. 11. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C. iz Ž. na seji senata dne 29. novembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A., B. B. in C. C. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 479/96 z dne 12. 9. 1996 in zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 187/96 z dne 17. 4. 1996 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici št. P 28/89 z dne 14. 11. 1995 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožniki so dne 13. 9. 2000 priporočeno po pošti na Ustavno sodišče vložili laično vlogo "zaradi krivične razsodbe naših sodišč". Iz vsebini vloge se ni dalo razbrati, na katere akte se nanaša. Zato so bili pritožnikom z dopisom dani ustrezni napotki za vložitev morebitne ustavne pritožbe.

2.Pritožniki so dne 4. 10. 2000 priporočeno po pošti poslali novo vlogo, v kateri so se izjasnili, da vlagajo ustavno pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici in sklep Vrhovnega sodišča. Iz priložene kopije sklepa Vrhovnega sodišča št. II Ips 479/96 z dne 12. 9. 1996 izhaja, da je bila z navedenim sklepom revizija ustavnih pritožnikov proti sodbi Višjega sodišča v Kopru št. Cp 187/96 z dne 17. 4. 1996 zavržena kot nedovoljena zaradi prenizko določene vrednosti spornega predmeta v tožbi. Vlogi so pritožniki priložili tudi kopijo sodbe Višjega sodišča v Kopru št. Cp 187/96 z dne 17. 4. 1996, s katero je bila njihova pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici št. 28/89 z dne 14. 11. 1995 zavrnjena kot neutemeljena in potrjena sodba sodišča prve stopnje. Iz priložene sodbe Višjega sodišča izhaja, da je prvostopno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek sedanjih pritožnikov, po katerem bi bil toženec dolžan vzpostaviti v prejšnje stanje parceli tožeče stranke tako, da bi odstranil objekt - garažo, v obsegu, kolikor ta sega na njihovi parceli in sicer po predhodni odmeri izvedenca geometra.

3.Pritožniki so nezadovoljni z za njih negativnim izidom pravdnega postopka. Menijo, da izpodbijane sodne odločbe ne upoštevajo ustreznih zakonskih predpisov. S tem naj bi bila kršena njihova pravica do enakosti pred zakonom. Ker naj bi bila sporna garaža brez ustreznih dovoljenj in soglasij delno postavljena na zemljišču v lasti pritožnikov, naj bi jim bila z izpodbijanimi sodnimi odločbami kršena tudi njihova pravica do zasebne lastnine. Glede pravočasnosti ustavne pritožbe pritožniki smiselno priznavajo, da je prepozna, vendar hkrati navajajo, da ne morejo sprejeti nobenih rokov, saj niso imeli ustrezne pravne pomoči. Odvetnik, ki je njihovo pravdo končno sprejel, pa ni prihajal na obravnave. Menijo tudi, da zločini in kraje ne morejo zastarati. Ob tem navajajo, da se tudi sodišča ne držijo rokov. Pritožniki se sklicujejo na zakonsko določbo, ki v posebno utemeljenih primerih omogoča izjemno odločanje o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku predpisanega roka.

Menijo, da je njihov primer takšen izjemno utemeljen primer.

4.V skladu s prvim odstavkom 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev. Ustavna pritožba se vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS). V posebno utemeljenih primerih lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku roka iz prvega odstavka tega člena (tretji odstavek 52. člena ZUstS).

5.Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da si z vložitvijo nedovoljenega pravnega sredstva pritožnik ne more ustvariti novega roka za vložitev ustavne pritožbe. Revizija pritožnikov zoper sodbo drugostopenjskega sodišča je bila zavržena kot nedovoljena. To pomeni, da je šestdesetdnevni rok za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbi sodišč prve in druge stopnje začel teči z vročitvijo sodbe sodišča druge stopnje št. Cp 187/96 z dne 17. 4. 1996 pooblaščencu pritožnikov. Po določbi 138. člena tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - ZPP77) se namreč v primeru, da ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca vročajo pisanja njemu.

Tudi ob upoštevanju datuma prve vloge - "zaradi krivične razsodbe naših sodišč" (13. 9. 2000), je rok za vložitev ustavne pritožbe zoper izpodbijani sodni odločbi sodišč prve in druge stopnje očitno zamujen. Ustavno sodišče bi zato tudi, če bi bila vsaj ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št.

6.II Ips 479/96 z dne 12. 9. 1996 pravočasna, preverjalo le, ali ta sklep o nedovoljenosti revizije temelji na kakšnem z vidika človekovih pravic ali temeljnih svoboščin z Ustavo neskladnem stališču. V danem primeru pa je tudi ustavna pritožba zoper izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča očitno prepozna. Ker je Ustavno sodišče hkrati ocenilo, da ne gre za primer iz tretjega odstavka 52. člena ZUstS, je ustavno pritožbo zoper v izreku navedene sodne odločbe zavrgel kot prepozno.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude