Jedro

Na odločitev ne vpliva, da je nepremičnina, ki je v lasti tožnika, obremenjena s hipoteko in plombami o rubežu. Ker tožnik ne zatrjuje, da v tej nepremičnini živi tudi sam, za odločitev tudi ni pomembno, da v nepremičnini živi tožnikova nekdanja žena z otroki.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z odločbo št. BPP 332/2012 z dne 19. 6. 2012 je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev zasebne tožbe zoper socialno delavko CSD Murska Sobota zaradi razžalitve in obrekovanja ter zastopanja v tem postopku, ker je ugotovil, da za to ne izpolnjuje finančnega pogoja. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik do polovice solastnik stanovanjske stavbe na naslovu ... (parc. št. 1713 k. o. ...), njena vrednost pa je ocenjena na 42.174,00 EUR. Ker tožnik v tej hiši ne živi, je organ za brezplačno pravno pomoč njegov delež na hiši v celoti upošteval kot premoženje pri ugotavljanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Po prvem odstavku 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 4. členom Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju ZDIU12) se brezplačna pravna pomoč ne odobri samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR. Glede na to, da vrednost tožnikovega premoženja znaša 21.087,00 EUR in torej tožnik ne izpolnjuje premoženjskega pogoja po določbah ZBPP, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Iz istega razloga je organ za brezplačno pravno pomoč z odločbo št. BPP 333/2012 z dne 19. 6. 2012 zavrnil tudi tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku, ki teče zoper tožnika zaradi suma storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 192. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, in z odločbo št. BPP 334/2012 z dne 19. 6. 2012 tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku za vložitev zasebne tožbe zoper A.A. zaradi kaznivega dejanja razžalitve in obrekovanja ter za zastopanje v tem postopku.

Tožnik s tožbo izpodbija vse tri zgoraj navedene odločbe in navaja, da je v zadevi nepopolno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Organ za brezplačno pravno pomoč je zmotno ugotovil, da tožnik živi na naslovu ... saj tam ne živi že od leta 2007. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je na nepremičnini hipoteka, za katero je potrebno plačevati mesečni kredit, in plombe o rubežu. Prav tako ni upoštevalo, da v omenjeni hiši živi tožnikova bivša žena s štirimi otroki. Glede na to tožnik meni, da izpolnjuje premoženjski pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči in smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijane odločbe odpravi.

Tožeča stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetne spise.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Od 1. 1. 2012 so socialnovarstvene storitve urejene v ZSVarPre. Osnovni znesek minimalnega dohodka v času izdaje izpodbijane odločbe sicer določa prvi odstavek 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), ki je v veljavi od 31. 5. 2012, v zvezi z 8. členom ZSVarPre, in ne ZDIU12, kot je napačno navedeno v izpodbijani odločbi, vendar pa je le-ta v obeh predpisih določen v višini 260,00 EUR, zato to ni vplivalo na pravilnost odločitve.

Brezplačne pravne pomoči se ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega znesek 13.780,00 EUR. Tudi to v času izdaje izpodbijane odločbe določa drugi odstavek 152. člena ZUJF (v zvezi s 27. členom ZSVarPre) in ne ZDIU12, kot je navedeno v izpodbijani odločbi, vendar pa oba predpisa določata enak znesek ob doseganju oziroma preseganju katerega upravičencu ni mogoče odobriti brezplačne pravne pomoči, zato tudi napačna navedba tega predpisa ni vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve.

Način ugotavljanja prihrankov in premoženja oziroma njihove vrednosti (razen glede ugotavljanja vrednosti stanovanja, v katerem posameznik oziroma družina živi, do vrednosti primernega stanovanja) podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo (25. člen ZSVarPre). Minister je to storil s Pravilnikom o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, objavljenem v Uradnem listu RS št. 8/2012, ki v 3. členu določa, da je upoštevno vse nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denarna sredstva, hranilne vloge in druga denarna sredstva ter drugo premično premoženje, s katerimi upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge.

Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotovil, da je tožnik solastnik zgoraj navedene nepremičnine, vrednost vrednost njegovega solastnega deleža pa znaša 21.087,00 EUR. To pomeni, da ima tožnik premoženje, ki presega znesek 13.780,00 EUR, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso podani.

Na odločitev okoliščine, ki jih navaja tožnik v tožbi, ne vplivajo. Odločitev temelji na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, pri tem pa okoliščin, ki jih navaja tožnik ni mogoče upoštevati. Za odločitev je bistveno, da je tožnik lastnik premoženja v zgoraj navedeni vrednosti, zato pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso podani (drugi odstavek 152. člena ZUJF v zvezi s 27. členom ZSVarPre). Pri tem na odločitev ne vpliva, da je predmetna nepremičnina obremenjena s hipoteko in plombami o rubežu in da v predmetni nepremičnini živi tožnikova bivša žena z otroki, glede na to, da tožnik ne zatrjuje, da v tej nepremičnini živi tudi sam. Glede tožnikove trditve, da je organ za brezplačno pravno pomoč napačno ugotovil, da tožnik živi na naslovu ..., pa sodišče ugotavlja, da je tožnik ta naslov navedel v svojih vlogah.

Ker finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno zavrnil, ne da bi presojal tudi ostale za odobritev brezplačne pravne pomoči relevantne okoliščine. Izpodbijani upravni akti so torej pravilni in na zakonu utemeljeni, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).