11. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Andreja Bartelja in drugih iz Novega Mesta, ki jih zastopa Anton Škerlj iz Novega mesta, na seji dne 11. marca 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 46/92) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor (ZDVEDZ) v delu, ki ureja šesto volilno enoto. Ta volilna enota naj bi štela 190.363 volivcev, kar pomeni, da bi bilo povprečno število volivcev v posameznem volilnem okraju 17.305. Dejansko pa naj bi bilo število volivcev v 2. in 3. volilnem okraju 23.469 oziroma 23.279, kar naj bi bilo 35 odstotkov nad povprečnim številom. V 9. volilnem okraju pa naj bi bilo samo 8.378 volivcev, kar naj bi bilo približno 50 odstotkov pod povprečnim številom. Takšna ureditev naj bi posegala v načelo enake volilne pravice iz prvega odstavka 43. člena Ustave in naj bi bila tudi v nasprotju s 1. in 2. členom Zakona o volitvah poslancev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in nasl. - ZVDZ).

B.

2.Ustavno sodišče je že odločalo o vprašanju, ali je kršeno načelo enakosti volilne pravice z oblikovanjem različno velikih volilnih okrajev glede na število volilnih upravičencev (glej sklep. št. U-I-128/92 z dne 27. 10. 1992, Uradni list RS, št. 53/92 in OdlUS I, 75 ter sklep št. U-I-226/00 z dne 10. 4. 2003, OdlUS XII, 35). Že v prvi zadevi so pobudniki izpodbijali ustavnost oblikovanja volilnih okrajev, češ da zaradi velikih razlik v njihovi velikosti krši načelo enake volilne pravice.

Ustavno sodišče pobude ni sprejelo, v obrazložitvi pa je poudarilo, da različna velikost volilnih okrajev (celo v razmerju 1:3) ne krši načela enake volilne pravice, ker se volilni rezultati kandidatnih list izračunavajo po volilnih enotah, med katerimi so razlike v velikosti minimalne, in ne po volilnih okrajih. Prav tako ni važno, ali je bil glas za določeno kandidatno listo oddan v majhnem ali velikem volilnem okraju znotraj volilne enote - vsi ti glasovi se seštevajo in imajo torej pri izračunavanju volilnega izida za posamezno kandidatno listo (koliko mandatov je osvojila) enako težo. Volilni izid po posameznih volilnih okrajih vpliva le na to, kateri izmed kandidatov neke kandidatne liste, ki je v volilni enoti npr. osvojila enega izmed skupno enajstih mandatov, je izvoljen.

Mandat je bil osvojen z glasovi, ki so bili za to kandidatno listo oddani v vseh enajstih volilnih okrajih, v vsakem praviloma za drugega kandidata - izvoljen pa ni tisti, ki je med njimi dobil absolutno največje število glasov (le ob taki ureditvi bi morali biti volilni okraji enako veliki), temveč tisti, ki je v svojem okraju dobil večji delež (odstotek) glasov kot drugi kandidati iz iste kandidatne liste v drugih okrajih. Zato ni utemeljen očitek, da imajo volilni glasovi zaradi različno velikih volilnih okrajev različno težo.

3.Za presojo medsebojne skladnosti posameznih zakonov Ustavno sodišče ni pristojno, razen če neskladje med zakoni pomeni tudi kršitev načel pravne države. Tega pa pobudniki niti ne zatrjujejo.

4.Glede na navedeno in ker pobudniki tudi ne navajajo novih okoliščin, ki jih Ustavno sodišče ne bi že ocenjevalo z vidika morebitne kršitve enake volilne pravice, je bilo treba pobudo kot neutemeljeno zavrniti.

C.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Čebulj.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić