Jedro

Obrazložitev izpodbijane odločbe ne ustreza predpisanim standardom, saj iz obrazložitve ni razvidno, kako so bila zakonska določila 24. člena ZBPP uporabljena in na podlagi katerih dejstev je organ sprejel izpodbijano odločitev.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega sodišča v Mariboru, št. BPP 62/2015 z dne 23. 2. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za kritje stroškov pritožbe zoper sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka na Ptuju, Pd 99/2013 z dne 14. 1. 2015. V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje na določbi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ker zadeva naj ne bi imela izgledov za uspeh. Pri tem navaja, da je iz citirane sodbe razbrati, da je sodišče med drugim angažiralo tudi sodnega izvedenca iz varstva pri delu, proučilo predpostavke objektivne odškodninske kot morebitne krivdne odgovornosti, ter ugotovilo, da prosilec nezgode ni doživel ob zapuščanju delovnega mesta, temveč pri delu in v tem času ni uporabljal varnostnega pasu, ki bi ga v skladu z naravo dela moral. Tožeča stranka v tožbi ugovarja kršitvi pravil postopka, nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava. Tožena stranka pri odločanju ni upoštevala in ugotovila vseh dejanskih okoliščin, ki bi ji omogočale pravilno in zakonito upoštevanje pogojev in razlogov v smislu prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Brez ustreznega poznavanja zadeve se je postavila na stališče, da je odločitev v odškodninski zadevi absolutno pravilna. Pri tem ni upoštevala, da tožeča stranka uveljavlja odškodnino iz delovne nezgode, ki ji je pustila trajne posledice, tako da je nesposobna za pridobitno delo. Od nezgode dalje je tožeča stranka odvisna od socialne pomoči, zato ima pravilna rešitev odškodninske zadeve vpliv na osebni – ekonomski položaj. Sojenje v zadevi je potekalo samo na eni stopnji. Iz same sodbe pa sledi, da je sodišče zavrnilo nekatere predlagane dokaze in gre tako že zaradi za bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Nesprejemljivi so tudi zaključki izvedenca, ki jih je sprejelo prvostopno sodišče v zvezi s tem, da je edini vzrok za nezgodo tožnikova nepripetost. Navedeno dokazuje, da ne gre za očitno nerazumno zadevo in da pričakovanja iz pritožbe niso v nesorazmerju z dejanskim stanjem ter da tožeča stranka ne zlorablja brezplačne pravne pomoči. Bistvena kršitev določb upravnega postopka pa je podana zato, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. V odločbi tožena stranka zgolj pavšalno navaja, da je sodišče na prvi stopnji ugotovilo dejansko stanje s pritegnitvijo izvedenca iz varstva pri delu in ugotovilo, da je do delovne nezgode prišlo zaradi tega, ker tožnik ni bil pripet s pasom. Ne navaja pa, kaj od tega je bilo odločilno, da je zavrnilo tožnikovo prošnjo. Glede na vse navedeno tožeča stranka meni, da je tožba utemeljena in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in da se tožeči stranki brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe proti sodbi Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka na Ptuju Pd 99/2013 z dne 14. 1. 2015 odobri. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo podrobneje odgovarja na tožbene ugovore in zaključuje, da ji ZBPP ne daje podlage za odločanje o odškodninskem zahtevku. Izhajajoč iz razlage in opredelitev sodišča v sodbi pa izhaja, da tožeča stranka nima verjetnih izgledov za uspeh, zato je bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zavrnjena. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka na Ptuju, zaradi plačila odškodnine iz nesreče pri delu. Po stališču tožene stranke tožeča stranka nima možnosti za uspeh v postopku pritožbe, zato ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. ZBPP v 24. členu določa, da je treba pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva, in sicer: da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Upoštevaje navedeno pravno podlago in že sprejeta stališča v upravno sodni praksi (npr. sodba II U 471/2014 z dne 7.1. 2015, sodba II U 441/2014 z dne 10.12.2014) to pomeni, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja objektivnega pogoja ugotavlja izpolnjevanje določenih tehtnih okoliščin zadeve, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri tem sicer ne gre za podroben vsebinski preizkus zadeve, vendar pa mora organ, če je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP, pojasniti v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Kot je bilo navedeno, gre v obravnavani zadevi za vprašanje razumnosti oziroma verjetnosti izgleda za uspeh pritožbe zoper sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka na Ptuju zaradi določitve odškodnine v zvezi z nesrečo pri delu. Glede navedenega pa je tožena stranka v izpodbijani odločbi navedla le, da je iz citirane sodbe razbrati, da je sodišče angažiralo sodnega izvedenca iz varstva pri delu, preučilo predpostavke objektivne odškodninske in krivdne odgovornosti ter ugotovilo, da prosilec nezgode ni doživel ob zapuščanju delovnega mesta, temveč pri delu in da v tem času ni uporabljal varnostnega pasu. Takšna obrazložitev pa ne ustreza standardom obrazložene odločbe, saj iz obrazložitve ni razvidno, kako so bila zakonska določila 24. člena ZBPP uporabljena in na katera dejstva je bila pravna norma aplicirana. Kolikor ZBPP ne določa drugače, je v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP dolžan organ za brezplačno pravno pomoč v postopku upoštevati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Zato mora odločba, s katero je odločeno v zadevi, vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj je v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. To pa pomeni, da mora poleg zahtevkov in navedb stranke vsebovati tudi ugotovitve glede dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke. Če obrazložitev odločbe tožene stranke take vsebine nima (in te pomanjkljivosti tožena stranka ne more odpraviti s pojasnili v odgovoru na tožbo), stranka nima možnosti, da razloge izpodbija in tudi sodišče v danem primeru ne more preizkusiti zakonitosti odločbe. Ker iz izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi in okoliščine, ki so pripeljale do zaključka, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, odločitve v smislu 237. člena ZUP ni mogoče preizkusiti. S tem pa je storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Ob ugotovljeni kršitvi pravil postopka (po tretjem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, je bistvena kršitev določb postopka vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jih določa ZUP) sodišče tudi pripominja, da ZBPP v 24. členu poleg razumnosti zadeve oz. verjetnega izgleda za uspeh govori tudi o pomembnosti zadeve za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. ali je zadeva za prosilca življenjskega namena. Navedenih okoliščin pa tožena stranka sploh ni ugotavljala.

Po vsem navedenem je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka in ponovno odločiti o zadevi z aktom, ki bo imel vse sestavine, ki jih predpisuje ZUP, s posebnim poudarkom na elementih, ki jih mora vsebovati obrazložitev in jih določa 214. člen ZUP.

Glede na to, da je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povrnitve stroškov postopka v pavšalnem znesku, ki v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu znaša 285,00 EUR z DDV, glede na to, da je sodišče odločilo o zadevi na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.