Jedro

Iz 82. člena ZEN izhaja, da mora geodetsko podjetje v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo.

Predpisana objava elaborata ne more predstavljati gole formalnosti, pač pa je njen namen lahko le v varstvu pravic tam navedenih oseb, ki pa se lahko uresničuje le na način, da je tam navedenim osebam dejansko omogočeno seznaniti se z vsebino elaborata in na podatke podati pripombe, ki morajo biti nato ustrezno obravnavane.

Dokler tožnica ni seznanjena z vsebino elaborata tako, da bi lahko v postopku za izdelavo elaborata oziroma upravnem postopku učinkovito varovala svoje pravice, njene pasivnosti ni mogoče šteti kot strinjanja z vsebino elaborata ali kot opustitve ravnanja, glede katerega je v nadaljevanju prekludirana.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Območne geodetske uprave Ljubljana št. 02112-3512/2011-2 z dne 21. 11. 2011 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Območna geodetska uprava Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom odločila: (1) da se upravni postopek evidentiranja stavbe ... v k.o. … ustavi, (2) da se v zemljiškem katastru na parceli 317 za stavbo ... v k.o. … evidentira zemljišče pod stavbo s površino 118 m2, da se stavba s št. … -23 z naslovom ..., ki je povezana s parcelo 317 v k.o. ..., vpiše v kataster stavb, da se stavbi in delom stavbe določijo številke (… -23-1), površine in dejanska raba (310,84 m2, stanovanjska), (3) da se v zemljiškem katastru na parceli 317 za stavbo ...-24 v k.o. … evidentira zemljišče pod stavbo s površino 70 m2, da se stavba s št. ...-24 brez naslova, ki je povezana s parcelo 317 v k.o. ..., vpiše v kataster stavb, da se stavbi in delom stavbe določijo številke (… -24-1), površine in dejanska raba (138 m2, nestanovanjska), (4) da stroškov postopka ni bilo. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je A.A. 21. 3. 2008 pri prvostopenjskemu organu vložila zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo na parceli 317 v k.o. ..., zahtevi pa priložila elaborat za evidentiranje stavb ID ...-23, -24 in -25 v kataster stavb. Na podlagi navedene zahteve je prvostopenjski organ 28. 10. 2008 izdal sklep, ki pa ga je Upravno sodišče s sodbo I U 413/2010-12 z dne 4. 5. 2011 odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku je prvostopenjski organ 30. 5. 2011 pozval A.A. k popravi elaborata in nato ponovno 4. 8. 2011; 30. 9. 2011 je organ prejel dopolnjen elaborat. Tedaj je A.A. tudi umaknila vlogo za evidentiranje stavbe .... O ustavitvi postopka na podlagi navedene vloge je prvostopenjski organ odločil na podlagi 134. ter prvega odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Upravni organ dalje navaja, da so obravnavano zemljišče s parc. št. 317 v k.o. … in na tem zemljišču stoječe stavbe sestavni del zaščitene kmetije po pokojni B.B., po kateri se zapuščinski postopek še ni končal (III D 27/97). Po stališču Upravnega sodišča v sodbi I U 413/2010 z dne 4. 5. 2011 je potrebno A.A. in tožnico šteti za skupni lastnici po nedoločenih deležih za premoženje, ki sestavlja zapuščino po pokojni B.B. Iz elaborata geodetskega podjetja je razvidno, da je geodetsko podjetje 23. 8. 2011 seznanilo vse stranke postopka z vsebino elaborata ter strankam omogočilo, da do 29. 9. 2011 na vsebino elaborata podajo pripombe. V tem roku so prejeli dopis tožnice, vendar v njem ni bilo pripomb na podatke (na primer obliko, lego, površino, dejansko rabo stavb ipd.), ki so prikazani v elaboratu in so predmet evidentiranja v katastre. Na podlagi zahteve in priloženega elaborata je prvostopenjski organ lahko v celoti ugotovil dejansko stanje in odločil v skrajšanem postopku v skladu z določbami prvega odstavka 144. člena ZUP. Sklep je izdal na podlagi petega odstavka 65. člena in petega odstavka 84. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN).

2. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) pa je z odločbo z dne 26. 6. 2012 zavrnilo pritožbo tožnice zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa.

3. Tožnica vlaga tožbo zaradi kršitev materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je Upravno sodišče v sodbi I U 413/2010-12 z dne 4. 5. 2011 presodilo, da je bila A.A. kot skupna lastnica upravičena za vložitev obravnavane zahteve, vendar pa bi morala tožnica kot zakoniti dedič po pokojni B.B. sodelovati že v postopku izdelave elaborata in nato tudi v upravnem postopku. S stališčem Upravnega sodišča o tem, da je A.A. skupna lastnica zapuščine (kot eden od zakonitih dedičev) se tožnica še vedno ne strinja, saj je taka opredelitev po njenem mnenju vsaj preuranjena. Zapuščino po pokojni materi tožnice B.B. namreč predstavlja zaščitena kmetija, pri dedovanju take kmetije pa veljajo specialne določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG), v katerih so opredeljeni pogoji za dedovanje zaščitene kmetije, pri čemer je status kmeta oziroma usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti eden od pogojev za dedovanje. Upoštevati je tudi treba stanje kmetije in ostale okoliščine v času smrti zapustnice, to pa je bilo leta 1996. A.A. ni potomec zapustnice (bila je njena snaha) in ne spada v krog dedičev, ki bi lahko podedovali zaščiteno kmetijo. Tako kot ni končan zapuščinski postopek po pokojni B.B., pa ni končan niti zapuščinski postopek po pokojnem C.C., po katerem naj bi imela A.A. kot žena vstopno pravico (iz katere naj bi izhajala njena pravica za vložitev zahteve z dne 21. 3. 2008). Dokler navedena zapuščinska postopka ne bosta končana, ni mogoče trditi, da A.A spada v krog zakonitih dedičev po pokojni B.B. in da jo je mogoče šteti za skupno lastnico – saj ni znano, ali bo zapuščino sploh podedovala. Ali obstaja dedna pravica A.A. po pokojni B.B., je v predmetnem postopku predhodno vprašanje, za katerega rešitev je izključno pristojno zapuščinsko sodišče. Zato bi moral prvostopenjski organ postopek do pravnomočnosti odločitev v zapuščinskih postopkih po pokojni B.B. in po pokojnem C.C. prekiniti. Glede na to niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje organa po skrajšanem postopku, saj niso izpolnjeni pogoji iz 144. člena ZUP. Dalje navaja, da tožnica kot zakonita dedinja po pokojni B.B. ni bila povabljena k ogledu pred pripravo elaborata, na kraju samem ni mogla dati pripomb, povabljena je bila le A.A. Tožnico je upravni organ (in geodet, ki je pripravil elaborat) s takim ravnanjem spravil v neenak položaj v postopku. Tožnica pa je imela na vsak način interes sodelovati v postopku za evidentiranje zemljišč pod stavbami in za vpis stavbe v kataster – saj te predstavljajo zapuščino in so predstavljale na dan smrti zapustnice B.B. del zaščitene kmetije. Njen interes je izkazan tudi zato, ker bo v zapuščinskem postopku III D 24/97, ki je še vedno v teku, pomembno stanje nepremičnin (kmetije) v času zapustničine smrti – to pa je bilo ... Ker so bile kršene določbe 160. člena ZEN, prvostopenjski organ izpodbijanega sklepa ne bi smel izdati, ker bi moral ugotoviti, da zahteve ni vložila upravičena oseba, po drugi strani pa zato, ker tožnica ni bila povabljena niti v postopek za izdelavo elaborata in zato pogoji za evidentiranje zemljišč pod stavbami v zemljiškem katastru ter vpis stavb v kataster stavb niso bili izpolnjeni. Zahtevo vlagateljice A.A. bi moral organ zavreči. Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v 132. členu glede prehoda zapuščine na dediče (ter Stvarnopravni zakonik v 29. in 41. členu) določa, da dedič postane lastnik in posestnik podedovane nepremičnine s trenutkom zapustnikove smrti. A.A. ni zakonita dedinja po pokojni B.B. in zato s trenutkom zapustničine smrti dne 27. 10. 1996 ni mogla postati skupna lastnica nepremičnin – to bi lahko postala ..., ko je umrl njen mož. Posredovanje elaborata 23. 8. 2011 tožnici s pozivom, da lahko do 29. 9. 2011 da nanj pripombe, ne pomeni sodelovanja v postopku izdelave elaborata. Prav tako ne pomeni sodelovanja v upravnem postopku vročitev izpodbijanega sklepa – brez možnosti, da bi tožnica z ustreznimi dejanji že v samem upravnem postopku pred izdajo sklepa zaščitila svoje pravice. Ker bo v zapuščinskem postopku III D 24/97 treba upoštevati stanje nepremičnin dne 27. 10. 1996, ko je zapustnica umrla, so spremembe pred izdajo sklepa o dedovanju nezakonite, tudi sklep o evidentiranju zemljišča pod stavbo. Tožnica z nasprotovanjem spremembam katastrskih podatkov pred izdajo sklepa o dedovanju ščiti svoje interese v zapuščinskem postopku po pokojni materi za pridobitev celotne zaščitene kmetije (varovanje svoje dedne pravice in pravne koristi). Tožnica se ne strinja z ugotovitvami drugostopenjskega organa, da je njena pritožba na elaborat z dne 30. 8. 2011 vsebovala le ugovore glede statusa skupne lastnice A.A., da pa ni vsebovala pripomb na vsebino podatkov. Tožnica je v pritožbi na elaborat izrecno navajala tudi, da ni bila vabljena k sodelovanju. Prvostopenjski organ ji je 13. 9. 2011 odgovoril s pojasnilom (ki ga tožnica prilaga tožbi), da do dneva izdaje tega pojasnila dopolnjenega elaborata na podlagi poziva z dne 4. 8. 2011 še ni prejel, ter v nadaljevanju, da bo po prejemu dopolnjenega elaborata preizkusil, ali vsebuje vse predpisane sestavine in podatke in ali je zahtevo vložila upravičena oseba; upošteval pa bo tudi vsebino dopisov tožnice z dne 30. 8. 2011 in 9. 9. 2011. Z navedenim pojasnilom je zavedel tožnico, ki je pred nadaljevanjem postopka pričakovala dopolnjeni elaborat in povabilo k sodelovanju v postopku za dopolnitev elaborata, vendar tega ni dočakala. Z navedenim ravnanjem je prvostopenjski organ bistveno kršil pravila postopka. Tožnica sodišču predlaga, naj njeni tožbi ugodi in izpodbijani sklep prvostopenjskega organa odpravi ter zadevo vrne temu organu v ponovni postopek.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise v zadevi.

5. A.A. kot stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da tožnica tudi v tožbi brez kakršne koli argumentacije izraža svoje nestrinjanje z odločitvijo v zvezi z evidentiranjem zemljišča pod stavbo. Navedbe tožnice o tem, da A.A. ni skupna lastnica zapuščine, so brez podlage; o tem je že presodilo sodišče v sodbi I U 413/2010 z dne 4. 5. 2011. Stranka z interesom dalje navaja, da so neutemeljene navedbe tožnice, da naj bi bila zavedena z dopisom prvostopenjskega organa z dne 13. 9. 2011, kajti iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožnica s celotnim postopkom seznanjena in da je tudi podajala pripombe, ki pa se niso nanašale na podatke, ki so prikazani v elaboratu in so predmet evidentiranja v katastre. Tožnica tako je sodelovala v postopku, ni pa nikoli in tudi ne v tožbi podala kakršnih koli pripomb, ki bi se nanašale na odločitev o zemljišču. Stavbe so namreč bile zgrajene leta 1981, torej še za časa življenja pokojne B.B. A.A. ves čas plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in v stavbi prebiva. Tožnica pa je bila z dopisom z dne 13. 9. tudi izrecno seznanjena z elaboratom in da lahko poda pripombe neposredno geodetskemu podjetju, vendar tega ni storila. Ni dvoma, da je tudi geodetski organ dolžan po uradni dolžnosti ažurirati podatke, da stavba stoji in da gre za zemljišče pod stavbo. Gre le za nagajanje in zlorabo pravic ter za to, da bi se A.A., ki je vdova po pokojnem bratu tožnice, povsem izključilo iz dedovanja, ne pa da bi bilo potrebno karkoli od ugotovljenega spremeniti glede na dejansko stanje nepremičnin in v tej zvezi izvedene postopke.

6. Tožba je utemeljena.

7. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, s katerim je bilo odločeno o vpisu stavb (...-23 in ...-24) na parceli 317 k.o. … v kataster stavb in o evidentiranju zemljišča pod stavbama v zemljiškem katastru, je bil ta izdan v ponovnem postopku v izvrševanju sodbe tega sodišča I U 413/2010 z dne 4. 5. 2011, v kateri je sodišče podalo stališče, da mora biti v postopku za izdelavo elaborata na podlagi 11. člena ZEN tožnici omogočeno sodelovanje (in nato tudi v upravnem postopku).

8. Ni sporno, da je bilo v ponovnem postopku tožnici sodelovanje v postopku za izdelavo elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in za vpis stavbe v kataster stavb omogočeno na način, da je bila s strani geodetskega podjetja z elaboratom seznanjena (tako da ji je bil ta poslan po pošti 23. 8. 2011) ter ji je bilo omogočeno, da do 29. 9. 2011 na vsebino elaborata poda pripombe. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da po dopolnitvi postopka za izdelavo elaborata prvostopenjski organ v določbah 84. člena in 65. člena ZEN, ki se nanašajo na elaborat (popolnost glede predpisanih sestavin), ni našel zadržkov, da bi ne izdal izpodbijanega sklepa, s katerim je v skladu z zahtevo (in podatki elaborata) odločil o vpisu stavb v kataster stavb in o evidentiranju zemljišča pod stavbama.

9. Sodišče se s tožnico strinja, da ji sodelovanje v postopku izdelave elaborata ni bilo zagotovljeno v skladu z zakonom. Iz 82. člena ZEN izhaja, da mora geodetsko podjetje v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo (in lastniku stavbe oziroma vsakega posameznega dela stavbe pokazati potek razdelitve delov stavbe s primerjavo poteka v elaboratu in v naravi), ob upoštevanju določb 30. do 32. člena tega zakona. Iz tedaj veljavnega Pravilnika o vpisih v kataster stavb (Uradni list RS, št. 22/2007, 32/2009, v nadaljevanju Pravilnik) izhaja, da elaborat za vpis stavbe v kataster stavb vsebuje (tudi) zapisnik obravnave (20. člen) ter določbe o tem, kako se vodi obravnava ter zapisnik obravnave (21. člen). Elaborati v spisni dokumentaciji upravnih spisov ne vsebujejo zapisnika obravnave; da bi bila obravnava opravljena, pa tudi ne izhaja iz izpodbijanega sklepa. Glede na navedeno tožnica utemeljeno očita, da ji v nasprotju s predpisi ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku izdelave elaborata, ki je bil podlaga za odločitev geodetskega organa v izpodbijanem sklepu.

10. Na drugačno presojo sodišča pa tudi ne vpliva okoliščina, da se v elaboratih za vpis stavb (št. 23, 24) v kataster stavb sicer nahajata izjavi geodetskega podjetja v smislu tretjega odstavka 146. člena ZEN o seznanitvi oseb (ki jih našteva ta zakon v drugem odstavku tega člena) z vsebino elaboratov. V določbi drugega odstavka 146. člena ZEN - ta člen ureja vpis stavbe, zgrajene pred uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 102/04 – je pri takih stavbah predpisana (samo) seznanitev oseb, ki jih zakon določa, z elaboratom (z objavo na oglasni deski v stavbi, z razgrnitvijo v prostorih upravnika stavbe). Vendar je to sodišče v svoji praksi navedeno določbo razlagalo v pomenu, da mora biti tam navedenim osebam omogočeno, da se z elaboratom dejansko seznanijo (na razumljiv način, kar pomeni, v smislu 82. člena ZEN), tako da lahko podajo vsebinske pripombe k podatkom v elaboratu, in tudi zagotovljeno, da geodetsko podjetje navedene pripombe obravnava; da je seznanitev oseb z elaboratom potekala tako, pa mora biti iz vsebine izjave in prilog k tej razvidno (npr. sodbi tega sodišča I U 450/2010 z dne 1. 6. 2011, II U 316/2010 z dne 20. 6. 2012). Sodišče zagovarja tako razlago določb drugega odstavka 146. člena ZEN, ker meni, da predpisana objava elaborata ne more predstavljati gole formalnosti, pač pa je njen namen lahko le v varstvu pravic tam navedenih oseb, ki pa se lahko uresničuje le na način, da je tam navedenim osebam dejansko omogočeno seznaniti se z vsebino elaborata in na podatke podati pripombe, ki morajo biti nato ustrezno obravnavane; poleg tega pa tudi predlagatelj zakona v obrazložitvi predloga ZEN (Poročevalec DZ, 116/2005) ni podal razlogov za omejitev pravic lastnika stavbe oziroma lastnikov delov stavbe, zgrajene pred uveljavitvijo ZGO-1, v primerjavi z lastnikom stavbe ali lastniki delov stavbe, zgrajene po uveljavitvi ZGO-1 (82. člen ZEN). Ker po navedenem izjavi v elaboratih za vpis stavb št. 23 in 24 v spisni dokumentaciji predmetnih upravnih spisov takšne vsebine in prilog, kot je sodišče navedlo zgoraj, nimata, sodišče nima razloga za drugačno presojo navedbe tožnice, da ji ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku za izdelavo elaborata, kot jo je podalo v 9. točki obrazložitve te sodbe. Kar pa pomeni, da sodišče sodi, da zahteva za vpis stavb v kataster s predloženimi elaborati že ne bi mogla prestati preizkusa po prvem odstavku 84. člena ZEN, glede na četrti odstavek 64. člena tega zakona pa posledično tudi ne zahteva za evidentiranje zemljišča pod stavbama.

11. Ob tem ko po presoji sodišča tožnici ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku za izdelavo elaborata v skladu z zakonom, prvostopenjski organ odločitve tudi ne bi mogel opirati na ugotovitev, da tožnica v okviru pripomb, ki jih je podala k elaboratu, ni podala takih, ki bi se nanašale na podatke elaborata (ter sodišče tudi presoja kot neutemeljene identične navedbe stranke z interesom), torej relevantnih. Dokler namreč tožnica ni seznanjena z vsebino elaborata tako (razumljivo), da bi lahko v postopku za izdelavo elaborata oziroma upravnem postopku učinkovito varovala svoje pravice, njene pasivnosti ni mogoče šteti kot strinjanja z vsebino elaborata ali kot opustitve ravnanja, glede katerega je v nadaljevanju prekludirana.

12. V zvezi s tožbenimi očitki, da bi izpodbijani sklep ne mogel biti izdan v skrajšanem postopku, sodišče dodaja naslednje. Določbe ZEN o vpisu stavbe v kataster stavb (84. člen) in evidentiranju zemljišča pod stavbo (65. člen) je mogoče razlagati v pomenu, da se postopka vodita kot skrajšana ter zaključita z izdajo sklepa. Vendar pa to ne pomeni, da bi posebne okoliščine posameznega primera ne terjale vodenja posebnega ugotovitvenega postopka (če bi se izkazalo, da glede na 144. člen ZUP ni pogojev za skrajšani postopek ter da bi bilo treba dati strankam možnost izjave o odločilnih dejstvih oziroma opraviti ustno obravnavo ipd.). V obravnavanem primeru pa presoja (ne)obstoja kršitve ni mogoča, saj sodišče sodi, da je organ kršil že določbe o preizkusu zahteve.

13. Sodišče pa tožnici tudi ne pritrjuje, da bi A.A. na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZEN ne mogla vložiti naročila za izdelavo elaborata za vpis stavb v kataster stavb in za evidentiranje zemljišča pod stavbami ter zahteve za uvedbo upravnega postopka. To pa pomeni, da ostaja pri pravnem stališču v sodbi I U 413/2010 z dne 4. 5. 2011, da je A.A. in tožnico kot osebi iz kroga zakonitih dedičev po pok. B.B. šteti za skupni lastnici do nedoločenih deležev na premoženju, ki sestavlja zapuščino po pok. B.B., v smislu tretjega odstavka 11. člena ZEN. Pri tem sodišče dodaja, da tudi če A.A. ni potomka pok. B.B., pa je v zapuščinski postopek (v skladu s sodno prakso lahko) vstopila namesto pok. moža C.C. (sina pok. B.B.) ter šteje v krog zakonitih dedičev (tako npr. sklepa VSL I Cp 369/2009 z dne 3. 6. 2009, II Cp 2277/2009 z dne 9. 9. 2009 itd.). Prav tako sodišče meni, da ni bistvenega pomena, če gre ali ne za dedovanje zaščitene kmetije; tudi v zapuščinskem postopku, ki se vodi ob upoštevanju določb ZDKG, je (lahko) udeleženih več sodedičev, čeprav zaščiteno kmetijo praviloma deduje en dedič, drugi (nujni) dediči pa dedujejo denarno vrednost nujnega deleža (ob izpolnjenih določenih pogojih pa zaščiteno kmetijo dedujejo dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju – 13. člen ZDKG). Glede na to sodišče meni, da za potrebe preizkusa aktivne legitimacije A.A. za uvedbo predmetnega upravnega postopka v smislu tretjega odstavka 11. člena ZEN zadostuje poznavanje zgoraj navedenih dejstev v zvezi z zapuščinskim postopkom po pok. B.B., ne da bi bilo pri tem treba šteti vprašanje dedovanja po navedeni ter po pok. C.C. za predhodno vprašanje, ki bi moralo biti rešeno, preden bi organ mogel izdati izpodbijano odločbo. To še toliko bolj, ker so na podlagi navedenega tretjega odstavka 11. člena ZEN vsi solastniki oziroma skupni lastniki stranke v postopku za izdelavo elaborata in v upravnem postopku; ob analogni uporabi prvega odstavka 132. člena ZD in 145. člena tega zakona je kot skupne lastnike mogoče šteti osebe iz kroga dedičev v zapuščinskem postopku (na tej podlagi je tudi tožnici priznan položaj stranke v postopku za izdelavo elaborata in v upravnem postopku, kar pomeni, da ji je priznano, da v teh postopkih lahko varuje svoje pravice oziroma pravne koristi). Sama tožnica pa tudi navaja, da bo v zapuščinskem postopku III D 24/97 pomembno stanje nepremičnin (kmetije) v času zapustničine smrti, tj. 27. 10. 1996 (torej ne kasnejše).

14. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je presodilo, da je bil kršen zakon ter izpodbijani sklep odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek.