Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ima pogodbeno (obligacijsko) podlago. Tak zahtevek ima sicer stvarnopravne posledice, a to zato še ni stvarna pravica in zahtevek, s katero se uveljavlja, ni stvarnopravni zahtevek. Zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, češ da tak zahtevek nikoli ne zastara.
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek, da naj tožena stranka tožnici izroči sporno nepremičnino v last ter izstavi zemljiškoknjižno listino. Odločilo je še o pravdnih stroških.
2.Proti sodbi vlaga pritožbo tožnica. Sklicuje se na vse zakonske pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožnica trdi, da je sodišče kršilo (in to grobo) določbo 8. člena ZPP(1). V zvezi s tem pa navaja dejstva, ki se ne nanašajo na vprašanje pravno poslovne zaveze, marveč na vprašanje stanja v naravi. To pa ni relevantno in zato pritožbeno sodišče njenih navedb ne bo povzemalo.
3.Pritožnica trdi: „tožnica ni zahtevala doseči vpisa v zemljiški knjigi zgolj na podlagi pogodbe, če bi to zahtevala, bi bilo navedeno jasno razvidno iz tožbenega zahtevka. Tožnica zahteva prepis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki ga je dolžna izstaviti tožena stranka, ter jasno izhaja iz tožbenega zahtevka“. V zaključku pritožbe pa smiselno trdi, da gre pri zahtevku, ki ga je postavila, za stvarnopravni zahtevek, ki nikoli ne zastara.
4.Na vročeno pritožbo tožena stranka in stranski intervenient nista odgovorila.
5.Pritožba ni utemeljena.
6.Vsi razlogi, ki jih je za zavrnitev zahtevka navedlo sodišče prve stopnje, so pravilni. Z njimi pritožbeno sodišče soglaša. Ker izpodbijana sodba ni obremenjena niti s kakšno od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je na dlani, da pritožbeno sodišče sprejema kot pravilno tudi izpodbijano odločitev.
7.Kaj sploh odgovoriti na pritožbene navedbe, ki strokovno sklenjene argumente izpodbijane sodbe napadajo tako, da si zastirajo oči pred osnovno zgradbo stvarnega in obligacijskega prava?
8.Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je podlaga zahtevka, kakršen je postavljen, lahko le obligacijska. Zahteva se namreč storitev, to je „izročitev v last“, kar pri nepremičninah pomeni izstavitev zemljiškoknjižne listine (tudi to je del tožbenega predloga). Podlaga za takšno obveznost je običajno kontraktna (pogodbena), eventuelno pa je lahko tudi kvazikontraktna. Pravno nepomembne so zato vse tiste navedbe, ki se nanašajo na rabo nepremičnin. Kakršnokoli je že stanje v naravi, nikoli ne more biti podlaga za obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila. Sodišče je zato storilo edino pravilno, ko je vse dokazne predloge, ki se nanašajo na pravno nepomembna dejstva, zavrnilo.
9.Pritožba sodišču očita, da je kršilo metodološki napotek iz 8. člena ZPP (in to celo grobo). Pritožbeni očitek je sicer podprt s pridevnikom, po pravni in dejanski plati pa je docela nekonkretiziran. Zato nanj drugačnega odgovora, kakor da ta kršitev iz sodbe ne izhaja, ni mogoče dati.
10.Pritožbeni očitek, ki se glasi: „Tožnica ni zahtevala doseči vpisov v zemljiški knjigi zgolj na podlagi pogodbe, če bi to zahtevala, bi bilo navedeno jasno razvidno iz tožbenega zahtevka. Tožnica zahteva prepis lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki ga je dolžna izstaviti tožena stranka, kar jasno izhaja iz tožbenega zahtevka“, je pravno nerazumljiv.
11.Kot že rečeno, ima zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine pogodbeno (obligacijsko) podlago. Tak zahtevek ima sicer stvarnopravne posledice, a to zato še ni stvarna pravica in zahtevek, s katero se uveljavlja, ni stvarnopravni zahtevek(2). Zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, češ da tak zahtevek nikoli ne zastara. Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo ugovoru zastaranja.
12.Z ostalimi pritožbenimi navedbami (ki se tičejo rezervnih razlogov), se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, saj že povedano zadošča za potrditev izpodbijane sodbe, ki je zgledna.
13.Ker pritožba ni utemeljena, ob tem pa tudi niso podani razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.
(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; s poznejšo spremembo tega predpisa)
(2) Naj sodišče to pojasni še z metaforo: tako kot se meseca maj in junij na koledarju tesno držita skupaj, sta vendarle vsak zase še vedno dva ločena meseca. Prav enako velja za zgradbo zavezovalnih pravnih poslov, razpolagalnih pravnih poslov in vknjižbe.