Jedro

V pritožbi zoper prvostopno odločbo je tožnik uveljavljal tudi olajšavo za vzdrževane družinske člane. To posebno olajšavo je mogoče uveljavljati v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma lahko davčni zavezanec, ki vlaga davčno napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, to je do 31. julija v letu, ki sledi letu, za katero se odmerja dohodnina, to uveljavlja najpozneje v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine (271. člen ZDavP-2). Tožnik je to olajšavo uveljavljal šele v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine, ki pa ni bila izdana na podlagi davčne napovedi, vložene do 31. julija leta, ki sledi letu, za katero se odmerja dohodnina, ampak v samoprijavi, kar pa je glede na zgoraj navedeno prepozno, zato je ni mogoče upoštevati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedeno prvostopno odločbo je bila tožniku odmerjena dohodnina za leto 2012 v znesku 4.547,44 €. Razliko med plačanimi akontacijami v višini 2.118,26 € in odmerjeno dohodnino, to je znesek 2.429,18 €, mora tožeča stranka plačati v v odločbi navedenem roku na v odločbi naveden račun. Tožnik se je zoper to odločbo pritožil, Ministrstvo za finance pa je kot drugostopni organ njegovo pritožbo zavrnilo.

2. Iz obrazložitev navedenih odločb izhaja, da je tožnik dne 4. 2. 2015 vložil napoved za odmero dohodnine za leto 2012. Tožniku je bila izdana odločba, v kateri mu niso bili priznani stroški prevoza in prehrane, olajšava za čezmejne delovne migrante ter olajšava za vzdrževane družinske člane. Davčni zavezanec mora, kolikor mu informativni izračun ni bil vročen do 16. (pravilno 15.) junija, do 31. julija sam vložiti napoved za odmero dohodnine za preteklo leto. Pri tem mora v napovedi navesti vse potrebne podatke o dohodkih in o davčnih ugodnostih (razne olajšave in stroški), ki jih želi uveljavljati, hkrati pa so določeni tudi roki, do kdaj mora to storiti. Zakon torej določa način uveljavljanja davčnih ugodnosti. To pa pomeni, da kolikor davčni zavezanec pravice ne uveljavlja na zakonsko predpisan način, pravico do uveljavljanja davčnih ugodnosti izgubi. Pravica zavezanca, da uveljavlja stroške in davčne olajšave, je namreč materialna pravica, saj omogoča zavezancu ugodnost, ki ima neposredno vsebinsko posledico na njegovo odmero davka. Podaljševanje materialnih rokov pa ni dovoljeno. V obravnavani zadevi tožnik napovedi ni vložil v zakonskem roku, ampak je vložil samoprijavo in s tem izgubil pravico do uveljavljanja stroškov za prevoz in prehrano, olajšave za čezmejne delovne migrante in olajšave za vzdrževanega družinskega člana.

3. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilnosti pri neupoštevanju stroškov in olajšav, kot so potni stroški in malica, ter olajšave za vzdrževane družinske člane, to je partnerice in otroka. Ker se z izpodbijano odločitvijo ne strinja, vlaga tožbo v upravnem sporu. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločitve in navaja, da je takšna odločitev tudi v skladu z dosedanjo sodno prakso. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Davčni organ ugotovi dohodnino z odločbo na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in rezident (prvi in drugi odstavek 267. člena ZDavP-2). Na podlagi teh podatkov davčni organ najpozneje do 31. maja tekočega leta za davčnega zavezanca rezidenta sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine, ki velja za njegovo napoved, če davčni zavezanec nanj v 15 dneh ne vloži ugovora. V tem primeru velja informativni izračun za odločbo o odmeri dohodnine (tretji odstavek 267. člena ZDavP-2).

7. Tožniku kot davčnemu zavezancu rezidentu informativni izračun dohodnine za leto 2012 do 15. junija 2013 ni bil vročen, zato bi moral do 31. julija 2013 vložiti napoved za odmero dohodnine in s tem izpodbijati domnevo vročitve po prvem odstavku 85. člena ZDavP-2 (šesti odstavek 267. člena ZDavP-2). Tožnik do tega datuma napovedi za odmero dohodnine za leto 2012 ni vložil, to pa je storil po preteku roka iz šestega odstavka 267. člena ZDavP-2, to je 4. 2. 2015. Gre torej za institut samoprijave iz 63. člena ZDavP-2, ob vložitvi samoprijave pa davčnih ugodnosti, kot je uveljavljanje stroškov v zvezi z delom v tujini, olajšave za čezmejne delovne migrante in posebne olajšave za vzdrževane družinske člane ni več mogoče uveljavljati, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

8. Priznavanje stroškov za delo v tujini omogoča v letu 2012 veljaven 45. člen ZDoh-2, te pa je mogoče uveljavljati v rokih iz takrat veljavnega 289. člena ZDavP-2. Če dohodek iz zaposlitve izplača oseba, ki ni plačnik davka (kot v obravnavanem primeru, ko je izplačevalec dohodka v tujini), akontacijo dohodnine iz dohodka od zaposlitve med letom ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca (drugi odstavek takrat veljavnega 285. člena ZDavP-2). V skladu z drugim odstavkom 289. člena ZDavP-2 se dejanski stroški uveljavljajo v dohodninski napovedi v rokih iz 288. člena takrat veljavnega ZDavP-2. 9. Davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante (peti odstavek v letu 2012 še veljavnega 113. člena ZDoh-2) bi tožnik prav tako lahko uveljavljal v dohodninski napovedi, katero bi moral vložiti za leto 2012 najkasneje do 31. 7. 2013, kot je zgoraj obrazloženo. To izhaja iz prvega odstavka 61. člena ZDavP-2, po katerem mora davčni zavezanec v davčni napovedi vnesti vse podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor, vključno z osebnimi in drugimi podatki, potrebnimi za identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčno ugodnost. Tožnik pa je to olajšavo uveljavljal šele v napovedi, vloženi 4. 2. 2015, in glede na citirana zakonska določila prepozno.

10. V pritožbi zoper prvostopno odločbo je tožnik uveljavljal tudi olajšavo za vzdrževane družinske člane. To posebno olajšavo je mogoče uveljavljati v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma lahko davčni zavezanec, ki vlaga davčno napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, to je do 31. julija v letu, ki sledi letu, za katero se odmerja dohodnina, to uveljavlja najpozneje v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine (271. člen ZDavP-2). Tožnik je to olajšavo uveljavljal šele v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine, ki pa ni bila izdana na podlagi davčne napovedi, vložene do 31. julija leta, ki sledi letu, za katero se odmerja dohodnina, ampak v samoprijavi, vloženi dne 4. 2. 2015, kar pa je glede na zgoraj navedeno prepozno, zato je ni mogoče upoštevati.

11. Ker torej tožnik stroškov v zvezi z delom, davčne olajšave za čezmejne delovne migrante in posebne olajšave za vzdrževane družinske člane ni uveljavljal v zgoraj navedenih rokih, prvostopni organ pri izdaji odmerne odločbe o dohodnini za leto 2012 teh davčnih ugodnosti ni mogel upoštevati. Gre namreč za prekluzivne roke, v tem primeru pa ima zamuda roka za posledico izgubo pravice uveljavljati davčne ugodnosti.

12. Tudi po presoji sodišča je torej izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).