Jedro

Sodišče toženki ni dolžno posebej pošiljati obrazca glede premoženjskega stanja, temveč mora toženka dokazila, da je upravičena do oprostitve oziroma obročnega odplačila sodnih taks, priskrbeti sama in za pravilnost teh podatkov tudi sama odgovarja.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 4. 2012 zaradi toženkinega neplačila sodne takse za pritožbo štelo, da je toženka pritožbo z dne 5. 4. 2011 umaknila.

2. S sklepom z dne 2. 10. 2012 je sodišče zavrglo predlog toženke za obročno plačilo sodne takse, ki je bil vložen hkrati s pritožbo z dne 24. 5. 2012. 3. Zoper oba sklepa pritožbo vlaga toženka. V pritožbi zoper sklep z dne 18. 4. 2012 navaja, da je v zakonitem osemdnevnem roku zaprosila za obročno plačilo sodne takse, a sodišče na to sploh ni odgovorilo, niti ni izdalo kakršnegakoli sklepa. Zato sodišče ponovno naproša, da ji omogočijo izdajo sklepa glede obročnega plačila sodne takse, saj je trenutno nezaposlena oseba.

4. V pritožbi zoper sklep z dne 2. 10. 2012 pa toženka navaja, da ji sodišče ni poslalo priloge, ki bi jo morala izpolniti o premoženjskem stanju. Sklep je zato neutemeljen. Poleg tega se v isti zadevi vodi še en postopek pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem pod opr. št. I 61/2011. To pa se ne bi smelo zgoditi.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. V obravnavani zadevi je sodišče že odločilo s sodbo VI P 1231/2007, ki je postala pravnomočna 20. 5. 2010, izvršljiva pa 5. 7. 2010. Toženka je vložila revizijo, ki pa jo je sodišče s sklepom z dne 3. 3. 2011 zavrglo kot nedovoljeno, saj je toženka ni vložila po pooblaščencu, ki bi bil odvetnik, oziroma ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Toženka se je zoper sklep o zavrženju revizije pritožila, sodišče pa ji je poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo. Zoper omenjeni plačilni nalog je toženka ugovarjala, njen ugovor pa je bil zavrnjen s sklepom z dne 17. 5. 2011. Po izdaji tega sklepa je sodišče toženko ponovno pozvalo, naj predloži sodišču potrdilo o plačani sodni taksi, vendar toženka plačila sodne takse ni izkazala. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno uporabilo določilo tretjega odstavka 105.a člena ZPP ter štelo pritožbo toženke zoper sklep o zavrženju revizije za umaknjeno. Toženka v pritožbi zmotno navaja, da je glede obveznosti v zvezi s konkretno takso zaprosila za obročno odplačilo takse. Tak predlog je toženka v postopku res podala v zvezi s plačilom sodne takse za pritožbo zoper sodbo, vendar pa je bil zavržen s sklepom sodišča 27. 1. 2010, potrjenim s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 20. 5. 2010. 7. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju obravnavalo tudi predlog toženke za obročno odplačilo sodne takse za nadaljnje sodne takse ter jo pozvalo, da naj svoj predlog dopolni tako, da predloži izpolnjeno pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov ter obvezne priloge z dokazili o prejetih plačah in drugih prejemkih v zadnjih treh mesecih, zase in za družinske člane. Opozorilo jo je, da bo v primeru, če vloge ne bo dopolnila, slednjo zavrglo. V sklepu je sodišče toženki tudi pojasnilo, kje se nahaja obrazec ZST-1, s tem, ko ji je navedlo pravni vir: Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, Uradni list RS 93/2007 z dne 30. 9. 2008. Toženka svoje obveznosti ni izpolnila, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga toženke za obročno plačilo sodne takse pravilno (četrti odstavek 108. člena ZPP). Sodišče toženki ni dolžno posebej pošiljati obrazca glede premoženjskega stanja, temveč mora toženka dokazila, da je upravičena do oprostitve oziroma obročnega odplačila sodnih taks, priskrbeti sama in za pravilnost teh podatkov tudi sama odgovarja.

8. Ker glede na navedeno v pritožbah podani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere bi pritožbeno sodišče moralo paziti v okviru uradnega preizkusa, je pritožbi toženke zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo skladno z določilom 2. točke 365. člena ZPP.

9. V zvezi s pritožbeno navedbo o dveh postopkih pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je v obravnavani zadevi sodba že pravnomočna in izvršljiva, zato je upnik lahko predlagal izvršbo za izterjavo svoje terjatve.